Z grmenjem rakete na Floridi se je začelo zgodovinsko potovanje okoli Lune

»Pred nami je čudovit vzhod Lune. Gremo naravnost proti njej,« so bile besede, ki jih je približno pet minut po izstrelitvi izrekel Reid Wiseman, Nasin astronavt in poveljnik misije Artemis II. To je bil čustven trenutek, ko se je po več kot pol stoletja človeštvo znova podalo na pot proti našemu naravnemu satelitu.

Dogodek na Floridi je po poročanju lokalnih medijev v živo spremljalo več kot 400 tisoč ljudi. Nasina misija Artemis II je z grmenjem poletela z obale Floride in svojo štiričlansko posadko ponesla na zgodovinsko potovanje okoli Lune. NASA je s tem uspešno izstrelila misijo, ki predstavlja prvi polet s človeško posadko v bližino Lune po zaključku programa Apollo leta 1972.

SLS raketa – 30 metrov višja od ljubljanskega Nebotičnika

Skoraj 98 metrov visoka in 32 nadstropij visoka raketa Space Launch System (SLS) je vzletela v sredo zgodaj zvečer ob 18.35 po lokalnem času, kar pomeni natančno ob 00.35 ponoči po našem, srednjeevropskem času. Vzletela je s Cape Canaverala na Floridi in poslala kapsulo s posadko Orion na 10-dnevno potovanje.

Liftoff.

The Artemis II mission launched from @NASAKennedy at 6:35pm ET (2235 UTC), propelling four astronauts on a journey around the Moon.

Artemis II will pave the way for future Moon landings, as well as the next giant leap — astronauts on Mars. pic.twitter.com/ENQA4RTqAc

— NASA (@NASA) April 1, 2026

Kaj doslej vemo o poteku izstrelitve?

Izstrelitev je sledila izjemno napetemu odštevanju, med katerim so morali inženirji odpraviti več tehničnih preprek. Ekipe so med polnjenjem goriva raketo podrobno spremljale zaradi nevarnosti uhajanja tekočega vodika – težave, ki je misijo v preteklosti že prestavila, vendar na dan izstrelitve tokrat k sreči niso zaznali večjih odstopanj.

Inženirji so tik pred zdajci in pred prižigom zelene luči za vzlet uspešno rešili tudi težave s senzorji na baterijah ter sistemom za prekinitev poleta. Gre za kritičen varnostni mehanizem, namenjen uničenju rakete, če bi le-ta nevarno zašla z začrtane smeri. Po vseh preverjanjih je mogočna raketa vzletela pred množico ljudi, ki se je zbrala v bližini izstrelitvenega mesta, posadka pa je zdaj na poti, ki jo bo ponesla v orbito okoli Lune in nato nazaj proti Zemlji.

The Orion spacecraft successfully separated from the upper stage of the rocket, and the "proximity operations" test is underway. The Artemis II astronauts are manually piloting Orion similarly to how they would if they were docking with another spacecraft. pic.twitter.com/RWW4RSyaoq

— NASA (@NASA) April 2, 2026

Koliko časa bo Artemis II potreboval do Lune in kaj sledi? 

Pričakuje se, da bo kapsula Luno dosegla okoli 6. aprila, na šesti dan misije. 

Cilj potovanja je utrjevanje poti za pristanek na Luni v prihodnosti. Čeprav kapsula Orion na misiji Artemis II ne bo pristala na Luni, bo letela po tako imenovani »prosti povratni trajektoriji«, ki bo obkrožila Mesec. Glavni namen te poti je neizpodbitno dokazati, da lahko plovilo in njegovi sistemi za ohranjanje življenja varno vzdržujejo posadko v zahtevnem okolju globokega vesolja za vse prihodnje misije. Načrt ameriške vesoljske agencije je, da se na površje edinega Zemljinega naravnega satelita znova spustijo na naslednjih poletih, pri čemer naj bi pristanek izvedli v okviru misije Artemis IV leta 2028.

Načrt misije za naslednjih 10 dni

Pričakuje se, da bo misija Artemis II trajala približno 10 dni in bo sledila naslednjemu časovnemu načrtu:

• 1. in 2. dan: Visoka zemeljska orbita

Posadka bo prva dva dneva preživela v visoki zemeljski orbiti, kjer bo izvedla obsežna preverjanja sistemov vesoljskega plovila. Ko bodo ta preverjanja uspešno zaključena, bo Orionov pogonski sistem izvedel »vžig za prehod na lunarno trajektorijo« (translunar injection). Gre za kritičen manever Orionovega pogonskega sistema. Ta manever, ki sledi začetnemu preverjanju sistemov, plovilo potisne iz zemeljske orbite in ga usmeri na neposredno pot proti Luni.

• 3. in 4. dan: Potovanje proti Luni

Med tranzitom proti Mesecu bodo astronavti v naslednjih dneh nadaljevali z natančnim nadzorom Orionovih sistemov. Vesoljsko plovilo bo nato preletelo območje za Luno po tako imenovani »prosti povratni trajektoriji« – gre za strateško pot, ki s pomočjo gravitacije kapsulo naravno usmeri nazaj proti Zemlji, ne da bi za to potrebovala kakršen koli dodaten pogon.

• 5. dan: Lunino vplivno območje

Orion bo vstopil v Lunino gravitacijsko polje, ki bo na tej točki postalo močnejše od Zemljinega. Astronavti bodo prvih nekaj ur tega dneva preživeli ob testiranju svojih vesoljskih oblek. Vadili bodo, kako hitro si jih lahko nadenejo, jih napolnijo s tlakom in se varno pripnejo v svoje sedeže.

• 6. dan: Prelet Lune

To je dan, ko bo posadka letela mimo Lune. Vesoljsko plovilo se bo Mesecu najbolj približalo in bo letelo približno od 6.450 do 9.650 kilometrov nad luninim površjem.

• Od 7. do 9. dneva: Povratek na Zemljo

Po preletu bo Orion ostal na svoji prosti povratni trajektoriji. Posadka se bo v tem času posvetila znanstvenim raziskavam v globokem vesolju, kar vključuje tudi podrobno zdravstveno in medicinsko spremljanje astronavtov prek programov, kot je ARCHER.

• 10. dan: Ponovni vstop in pristanek na vodi

Kapsula Orion se bo ločila od servisnega modula in ponovno vstopila v Zemljino ozračje z izjemno hitrostjo približno 40.230 km/h. Zgodovinska misija se bo zaključila s pristankom s padali v vodah Tihega oceana.

Zgodovina v živo: Bo polet proti Luni podrl vse rekorde gledanosti v zgodovini človeštva?

Zgodovina se ne piše vsak dan, a ko se, jo je vredno spremljati z odprtimi očmi. Nocoj se je po več kot pol stoletja človeštvo znova podalo v globoko vesolje. Štiričlanska posadka misije Artemis II – Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Hammock Koch in Jeremy Hansen – je na vrhu mogočne rakete SLS predrla zemeljsko atmosfero in se podala na 400.000 kilometrov dolgo potovanje okoli našega naravnega satelita. A tokratna misija prinaša še eno revolucijo, to je način, kako bomo ta zgodovinski dogodek lahko spremljamo.

Od črno-belih televizorjev do spletnih platform in 4K prenosov

Ko je Neil Armstrong leta 1969 izrekel tisti slavni stavek o »majhnem koraku za človeka«, je svet zastal. Pred televizijske in radijske sprejemnike se je nagnetlo med 600 in 650 milijonov ljudi, kar je takrat predstavljalo skoraj petino celotnega človeštva. To je bil absolutni medijski čudež tistega časa.

Danes je svet popolnoma drugačen, vlada mu splet

Več kot 5,4 milijarde ljudi ima v svojih rokah pametni telefon z dostopom do interneta. Misija Artemis II tako ni omejena le na peščico televizijskih mrež, prenaša se v živo, v 4K ločljivosti preko Nasine platforme: NASA+, kanala YouTube, omrežja X, TikToka in Twitcha. Gledalci ne bodo zgolj pasivno opazovali tega spektakla – lahko bodo izbirali različne kote kamer, od pogleda iz kapsule do spektakularnega pogleda na oddaljujočo se Zemljo, dogajanje bodo komentirali v realnem času.

Misija Artemis II se bo prenašala v živo v 4K ločljivosti preko Nasine platforme: (NASA+), kanala YouTube, omrežja X, TikToka in Twitcha.

Novi rekordi gledanosti v živo!?

Strokovnjaki za medije so povedali, da ima že testni polet okoli Lune potencial, da zbere več kot milijardo sočasnih ogledov. Pravi spletni potres pa se obeta z misijo Artemis III, ko bo človek znova stopil na Lunin prah. Ta dogodek bi lahko presegel 2 milijardi gledalcev in postavil nov, nedotakljiv rekord v zgodovini interneta in človeštva.

Kje spremljati izstrelitev v živo?

Za bralce portala Domovina.je smo zbrali uradne povezave, na katerih boste lahko ta zgodovinski dogodek spremljali v najvišji ločljivosti in brez prekinitev. NASA je prenos v živo z vsemi strokovnimi komentarji začela že nekaj ur pred samo izstrelitvijo:

• Uradni YouTube kanal Nase: youtube.com/NASA (Najboljša izbira za spremljanje na pametnih televizorjih in za izkušnjo v 4K ločljivosti).
• NASA+ in uradna spletna stran: nasa.gov/live (Uradni prenos, kjer so pogosto na voljo tudi dodatni tehnični podatki in telemetrija v realnem času).
• Družbena omrežja: Za tiste, ki bi radi dogajanje komentirali in delili utrinke, bo NASA dogodek prenašala tudi na svojem uradnem profilu na omrežju X in na platformi Twitch.

Vesoljske številke, ki vam bodo vzele sapo

Da bi resnično razumeli veličino tega, kar bomo opazovali, moramo dogodek postaviti v pravo perspektivo. Tukaj je nekaj fascinantnih dejstev o misiji Artemis II, ki jih morda niste poznali:

• Slovenski proračun vs. globoko vesolje: Celoten program Artemis bo do konca tega poleta stal približno 85 milijard evrov. Za primerjavo: to je več kot pet celotnih letnih proračunov Republike Slovenije. Če bi ta znesek razdelili med vse Slovence, bi vsak prejel približno 40.000 evrov.
• Evropsko srce ameriškega plovila: Brez Evrope ta polet ne bi bil mogoč. Kapsulo Orion poganja in pri življenju ohranja Evropski servisni modul (ESM), ki so ga v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) razvili evropski inženirji. Cena enega samega modula presega 250 milijonov evrov.
• Ognjeni krst ob povratku: Ko se bodo astronavti po približno 10 dneh vračali na Zemljo, bo njihova kapsula ob vstopu v atmosfero dosegla hitrost 40.000 km/h (oz. 11 kilometrov na sekundo). Toplotni ščit se bo pri tem segrel na peklenskih 2.800 °C, kar je približno polovica temperature na površju Sonca.
• Najdlje od doma: Plovilo bo potovalo približno 10.300 kilometrov onkraj »temne«, oddaljene strani Lune. V tistem trenutku bodo astronavti od Zemlje oddaljeni več kot 400.000 kilometrov – to je najdlje, kot je bil kateri koli človek v zgodovini.

Ne glede na to, kako naporno ali kaotično se nam trenutno zdi naše vsakdanje življenje na naših tleh, je pogled proti zvezdam vedno imel posebno moč, da nas lahko združi. 

Dolga pot do vzleta

Izstrelitev ni potekala brez zapletov. Raketa bi morala poleteti že 6. februarja in nato 6. marca, dokler ni uhajanje vodika prisililo Naso, da je celoten sistem prepeljala nazaj v stavbo za sestavljanje (Vehicle Assembly Building) na dodaten varnostni pregled.

Pred tem je bil polet načrtovan že za november 2024, a je NASA takrat sporočila, da zaradi tehničnih preiskav, predvsem tistih, povezanih z varnostjo Orionovega toplotnega ščita, misijo zamika. Vztrajnost se je očitno izplačala, saj je prva ovira zdaj uspešno premagana.