[Video] Dr. Žiga Turk: Potrebe za nacionalno televizijo ni (Odmev tedna, 3. 7. 2026)

V današnji oddaji Odmev tedna smo gostili dr. Žigo Turka, ki je komentiral dogodke minulega tedna. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Najbolj vroča tema je bila napoved izključitve evropskega poslanca Branka Grimsa iz politične skupine EPP. Dr. Turk meni, da razlog ni toliko v njegovih posameznih političnih stališčih, temveč predvsem v načinu njegovega političnega delovanja, ki vključuje premalo povezovanja s člani EPP. Poleg tega naj bi njegov neposreden način zagovarjanja desnih stališč glede migracijske in LGBTQ+ politike motil vodstvo EPP.

Predlaga, da bi bilo bolje, da bi se Branko Grims odločil za samostojno politično pot, saj bi takšna stranka lahko nagovorila del volivcev, ki si želijo bolj odločne konservativne politike, hkrati pa bi razbremenila SDS očitkov o skrajnosti.

Dr. Turk komentira izžvižganje predsednice države na proslavi ob 35-letnici samostojnosti Slovenije. Njen nastop označi za preveč politično obarvan, saj je na državni proslavi odpirala vprašanja, ki sodijo v dnevno politiko, ne pa v povezovalni nagovor ob državnem prazniku. Kljub temu pozdravlja njen poziv k dostojnemu pokopu vseh žrtev povojnega nasilja in ga ocenjuje kot korak v pravo smer pri reševanju odprtih zgodovinskih vprašanj.

Kritičen je do pojava rdeče zvezde na državni proslavi in ravnanje nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki se je prireditve udeležil s tem simbolom. Poudari, da rdeča zvezda predstavlja simbol totalitarnega sistema in agresije na Slovenijo med osamosvojitveno vojno, zato na državni proslavi samostojne Slovenije nima mesta. Meni, da bi morali organizatorji vztrajati pri simbolih samostojne Republike Slovenije in ne popustiti pritiskom določenih skupin.

Govori o začasni ustavitvi postopkov FURS-a proti zdravnikom in samostojnim podjetnikom in izjavi, da je pravilno preveriti, ali so bile posamezne davčne preiskave sprožene na podlagi objektivnih razlogov ali pa so predstavljale politični pritisk na skupine, ki so javno kritizirale prejšnjo oblast.

Politika ne sme uporabljati državnih institucij za obračunavanje z drugače mislečimi.

Dotakne se tudi stanja na slovenskih avtocestah, kjer zaradi številnih gradbišč in počasnega izvajanja del nastaja velika gospodarsko škodo zaradi prometnih zastojev. Dodaja, da primerjava s sosednjimi državami kaže, da je mogoče večje infrastrukturne projekte izvajati bistveno učinkoviteje in z manjšim vplivom na promet.

Glede davčne politike se zavzema za enostaven davčni sistem z enotno stopnjo DDV, saj meni, da različne davčne stopnje izkrivljajo delovanje trga. Socialno pomoč bi po njegovem mnenju morali prejemati posamezniki, ki jo dejansko potrebujejo, ne pa posredno vsi potrošniki preko nižjih davkov za posamezne izdelke.

Poudarja, da bo zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja v prihodnjih letih nujno vlagati v elektroenergetsko omrežje. Poleg tega dodaja, da mora biti sistem obračunavanja omrežnine bistveno bolj pregleden in razumljiv, saj sedanja ureditev s številnimi tarifami in različnimi obračunskimi obdobji povzroča zmedo med uporabniki ter zmanjšuje zaupanje v delovanje energetskega sistema.

Napade na stranko Resni.ca in njenega poslanca Borisa Mijića vidi predvsem kot poskus destabilizacije parlamentarne večine, pri čemer poudari, da so tovrstne politične taktike običajen del parlamentarnega boja. Obenem pohvali predsednika stranke Zorana Stevanovića, ki je po njegovem mnenju prevzel politično odgovornost za ravnanje svojih sodelavcev.

Izrazi podporo zamrznitvi priznanja Palestine, saj meni, da trenutno niso izpolnjeni osnovni pogoji za delovanje suverene države. Prav tako selitev slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem razume kot reakcijo na pretirano simpatijo do Palestine in s tem Hamasa s strani prejšnje vlade. Poudarja, da mora slovenska zunanja politika temeljiti predvsem na jasnih državnih interesih in dolgoročni strateški usmeritvi. »Če neko priznanje nima nobenih dejanskih posledic, tudi njegova zamrznitev nima posebnih posledic.«

Dotakne se pobude za referendum o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi. Ocenjuje, da del opozicije nasprotuje spremembam predvsem zato, ker bi nove rešitve omogočile učinkovitejše preiskovanje politične odgovornosti nekdanjih nosilcev oblasti. Ob tem poudari, da parlamentarne preiskave ne morejo nadomestiti dela tožilstva in sodišč, lahko pa pomembno prispevajo k razjasnjevanju politične odgovornosti.

Ukinitev muzeja osamosvojitve ima za eno najbolj spornih odločitev prejšnje oblasti, saj meni, da država, ki ne spoštuje lastne osamosvojitve, težko gradi trdno narodno identiteto.

Meni, da Evropa za zdaj še nima prepričljive rešitve za demografsko krizo. Velik razlog za to vidi v družbenih spremembah, zaradi katerih starševstvo izgublja družbeni ugled. Zavzema se za drugačno vrednotenje družine in materinstva ter meni, da bi morala družba uspešnost posameznika bolj povezovati tudi z odgovornim starševstvom. Dodaja, da skušajo ženske v modernem svetu konkurirati moškim, pri katerih se uspeh meri predvsem na področju kariere, pri tem pa pozabljajo na svojo prvinsko in edinstveno vlogo starševstva.

Ob koncu se pokloni spominu na Miha Jazbinška in Pavla Čelika. Za Jazbinška poudari, da je njegov stanovanjski zakon pomembno prispeval k finančni stabilizaciji mlade slovenske države, saj je omogočil prenos velike količine prihrankov v slovenski bančni sistem. Pavla Čelika pa izpostavi kot enega ključnih ljudi pri oblikovanju zaupanja v slovensko policijo v času osamosvajanja ter pri njeni preobrazbi iz organa nekdanjega sistema v institucijo samostojne države.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, kjer zajamemo tudi financiranje RTV, dogajanje v državnem zboru in afere glede DARS-a.