Posadka misije Artemis II podrla rekord Apolla 13: Ljudje še nikoli niso bili tako daleč od Zemlje

Štirje astronavti na krovu Nasinega plovila Orion so v ponedeljek pisali zgodovino. Šest dni po začetku misije Artemis II so presegli rekord za največjo oddaljenost človeka od Zemlje, ki ga je pred več kot pol stoletja, leta 1970, postavila legendarna misija Apollo 13.

Zgodovinski padec več kot pol stoletja starega rekorda

Štirje astronavti na krovu Nasinega testnega poleta Artemis II okoli Lune so v ponedeljek, 6. aprila 2026, dosegli nov mejnik v zgodovini raziskovanja vesolja. Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter astronavt Kanadske vesoljske agencije (CSA) Jeremy Hansen so se od Zemlje oddaljili za več kot 400.000 kilometrov, s čimer so presegli dosedanji rekord misije Apollo 13.

Na svoji najbolj oddaljeni točki bodo astronavti znotraj vesoljskega plovila Orion prepotovali približno 406.771 kilometrov, preden se bodo obrnili nazaj proti našemu domačemu planetu in s tem postavili nov absolutni rekord za človeške vesoljske polete. Plovilo Orion, ki je svojo pot začelo po uspešni izstrelitvi z raketo SLS 1. aprila 2026 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, je trenutno na vrhuncu svoje misije. Posadka na poti stran od Zemlje pospešeno zbira vizualne in znanstvene podatke o Luni.

Natančni podatki novega in zadnjega rekorda

Rekord, ki ga je podrla posadka misije Artemis II, je bil star skoraj 56 let oziroma natančneje 55 let in 356 dni.

Od trenutka, ko je Apollo 13 dosegel svojo najbolj oddaljeno točko, do trenutka, ko ga je Artemis II prehitel, je minilo točno 20.445 dni. Nov rekord je tako padel zgolj 9 dni pred 56. obletnico.

»Želimo si, da ta rekord ne bo trajal dolgo«

»Pri Nasi si upamo seči višje, raziskovati dlje in doseči nemogoče. To popolnoma poosebljajo naši astronavti misije Artemis II,« je ob dosežku dejala dr. Lori Glaze, vršilka dolžnosti pridružene administratorke za razvoj raziskovalnih sistemov na sedežu Nase v Washingtonu. »Njihova predanost pomeni več kot samo podiranje rekordov – naše upanje hrani za še bolj drzno raziskovalno prihodnost. Njihova misija nosi našo obljubo, da se vrnemo na površje Lune, a takrat z namenom, da tam ostanemo in tudi vzpostavimo lunarno bazo.«

Po doseženem rekordu so se astronavti oglasili s čustvenim sporočilom. V imenu posadke je spregovoril kanadski astronavt Jeremy Hansen: »Iz kabine plovila, ki smo ga poimenovali 'Integrity' (Integriteta), presegamo največjo razdaljo, na katero so ljudje kdaj koli potovali od planeta Zemlje. To počnemo v čast izjemnim prizadevanjem in dosežkom naših predhodnikov v človeškem raziskovanju vesolja. Izbrali smo ta trenutek, da izzovemo to in naslednje generacije, naj poskrbijo, da ta rekord ne bo dolgo veljal.«

Poleg postavitve rekorda je posadka med poletom predlagala poimenovanje dveh kraterjev na Luni. Prvega želijo poimenovati v čast svojemu plovilu – Integrity, drugega pa v spomin na Wisemanovo pokojno ženo, Carroll. Po končani misiji bodo predlogi uradno poslani Mednarodni astronomski zvezi (IAU).

Pogled na temno stran Lune in sončni mrk

V nadaljevanju poleta bo posadka preletela Luno in se njeni površini približala na zgolj 6.545 kilometrov. Astronavti bodo prvi po dolgem času, ki bodo na lastne oči videli dele oddaljene, t. i. »temne« strani Lune. Ob tem bodo – z njihove edinstvene perspektive – priča tudi sončnemu mrku, ko bo Luna prešla pred Sonce.

40 minut popolne tišine in neznana stran našega satelita

Nasa v tem času pričakuje načrtovano, približno 40-minutno prekinitev komunikacije s posadko. Do izpada bo prišlo, ko bo Luna blokirala signale med plovilom in Zemljo. Ko se bo Orion znova pojavil izza Lune, bo hitro znova vzpostavil stik z nadzorniki poleta v Houstonu. V času preleta bodo številne kamere, s katerimi upravljajo astronavti, zajele posnetke visoke ločljivosti, vključno z lunarnimi značilnostmi, ki jih človeške oči še niso neposredno opazovale.

Trump čestital astronavtom Artemis II, a v Washingtonu potekajo ostri rezi v Nasinem proračunu

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek zvečer opravil telefonski klic s posadko plovila Orion in jim čestital za zgodovinski prelet Lune v okviru misije Artemis II. 

Hkrati pa v ameriškem kongresu potekajo ostri politični boji glede predloga zveznega proračuna, ki med drugim predvideva znatne reze v financiranju Nasinega programa. Medtem ko astronavti postavljajo mejnike človeškega raziskovanja vesolja, se tako doma v Washingtonu odvija napeta bitka za sredstva, potrebna za prihodnje misije in razvoj ameriške vesoljske tehnologije.

Najmanjši proračun za Naso po letu 1961?

Predlog proračuna Bele hiše za proračunsko leto 2027, ki se trenutno prebija skozi zakonodajni postopek na Capitol Hillu, predlaga zmanjšanje celotnega financiranja Nase za skoraj četrtino, njen proračun za znanost pa bi oklestili za skoraj polovico. Če bo predlog sprejet v obliki zakona, bo to – prilagojeno inflaciji – po ocenah analitikov najmanjši proračun, ki ga je vesoljska agencija imela vse od leta 1961. (Za kontekst: Podobne reze za NASO je Bela hiša predlagala že v proračunu za leto 2026, a jih je ameriški kongres takrat z redkim dvostrankarskim soglasjem med republikanci in demokrati zavrnil, op. a.)

Zagovorniki raziskovanja vesolja so predlagane proračunske reze ostro obsodili. Casey Dreier, vodja vesoljske politike pri neprofitni organizaciji Planetary Society, je za revijo Nature dejal, da je najnovejši predlog Bele hiše za NASO »dogodek na ravni izumrtja za znanost«. Dodal je: »To bi spodkopalo NASO in ji preprečilo, da bi bila še naprej vodilna v svetu na področju raziskovanja vesolja.«

Milijarde za pot na Luno

Po drugi strani pa administracijo zagovarjajo nekateri vidni akterji, med njimi znani milijarder in zasebni astronavt Jared Isaacman. V nedavni izjavi je dejal, da »močno podpira« predsednikovo fiskalno politiko. »Zahtevane ravni financiranja so zadostne, da Nasa izpolni visoka pričakovanja naroda in uresniči vse prednostne naloge misij,« je prepričan Isaacman. Bela hiša se na prošnje za komentar še ni odzvala.

Trump spomnil na ustanovitev Vesoljskih sil

Predsednik Trump je med ponedeljkovim klicem astronavtom izpostavil svojo podporo agenciji in spomnil na odločitev iz svojega prvega mandata, ko je podprl raziskovanje vesolja in ustanovil novo vejo ameriške vojske – Vesoljske sile (U.S. Space Force). »Veste, v svojem prvem mandatu sem moral sprejeti odločitev, in ta odločitev je bila, 'kaj bomo storili z Naso?',« je predsednik Trump povedal posadki.

Neprijeten molk in prošnja za avtogram

Zgodovinski pogovor pa je na polovici naletel na manjšo oviro. Prišlo je do neprijetne tišine, med katero niso spregovorili ne astronavti ne ameriški predsednik. Po celi minuti mučnega molka je posadka zaprosila za »hitro preverjanje zvez« (comms check), na kar je Trump odgovoril, da je še vedno na liniji. Ob koncu pogovora je predsednik astronavte povabil v Washington. »Veselim se srečanja z vami v Ovalni pisarni,« je še dejal Trump. »Prosil vas bom za avtogram. Tega sicer ne počnem prav pogosto, a vi si to zaslužite.«

Konec tedna pristanek v Tihem oceanu, cilj pa ostaja Mars

Astronavti misije Artemis II so trenutno več kot na polovici svoje poti. Vrnitev na Zemljo s pristankom v Tihem oceanu, blizu obale San Diega, je načrtovana za petek, 10. aprila, ob 20.07 po lokalnem času (v soboto zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času). Po pristanku bodo reševalne ekipe s helikopterji dvignile posadko in jo prepeljale na ladjo USS John P. Murtha, kjer bodo opravili prve zdravstvene preglede.

V okviru programa Artemis namerava Nasa v prihodnjih letih pošiljati astronavte na vse bolj zahtevne misije, kar bo postavilo temelje za prve človeške odprave na Mars.