Obvestilo o začasni zadržanosti financiranja kulture buri duhove

»Vljudno vas prosimo, da do nadaljnjega ne pošiljate zahtevkov za nadaljnja plačila, saj se bo o nadaljnjem financiranju mogoče odločati šele po sprejetju rebalansa proračuna, ki je predviden v septembru 2026,« so sporočili z ministrstva za kulturo in opozorili na ugotovljen primanjkljaj, ki ga je novo vodstvo zaznalo ob pregledu primopredaje poslov. Obvestilo je razburilo nekatere kulturnike, na Redditu opozarjajo, da to ne bo vplivalo le na kvazi avantgardne performanse, pač pa tudi na dobre projekte, ki se osredotočajo na spoštovanje slovenske tradicije. Mnogi izpostavljajo, da bi bilo treba kulturni sektor prevetriti – financiranje projektov, ki so sami sebi namen, jemlje denar dobrim projektom. A dokler ne bo posluha vlade – leve ali desne – se ne bo nič spremenilo. 

»Kljub temu, da je ob predaji ministrstva bilo ugotovljeno, da se predaja stolček v dobrem stanju, da primanjkljaja ni, smo sedaj dobili ta dopis,« je na Redditu zapisal eden izmed kulturnikov, ki so dobili odobreno sofinanciranje projekta. Ocenil je, da se je začelo desničarsko uničevanje kulture. A če pogledamo izjave, je oceno o dobrem stanju stolčka podala le nekdanja ministrica Asta Vrečko. Nova ministrica Ignacija Fridl Jarc pa je kmalu po primopredaji ugotovila, da podatki v prejetem zapisniku niso realni. »Primanjkljaj v proračunu ministrstva za kulturo je veliko večji, kot smo pričakovali. Približno štiri milijone evrov manjka zgolj na postavki za samozaposlene v kulturi,« je povedala za Delo in dodala, da se trenutno posvečajo temu, kako bodo zagotovili finančno stabilnost proračuna in kako jim bo uspelo izplačati vsaj vse zakonsko predpisane obveznosti ministrstva. Da se na ministrstvu trudijo v red spraviti izjemno slabo in kaotično stanje, smo izvedeli tudi iz drugih virov. 

Kot je še povedala aktualna ministrica, je bilo zaposlovanje na ministrstvu v času ministrice Vrečko zelo intenzivno, kar je posledično močno obremenilo finančne obveznosti ministrstva. »V koalicijski pogodbi je zapisano, da zagovarjamo vitko javno upravo, torej čim manj denarja za birokracijo in čim več za ustvarjalnost,« je za Delo izpostavila ministrica in pojasnila, da imajo zato zgolj eno državno sekretarko.

Zgoraj omenjeni kulturnik je na Redditu citiral besede ministrstva, ki mu je sporočilo, da se bodo sredstva zaradi velikega primanjkljaja v proračunu ministrstva skladno s pogodbenimi določili odobrena sredstva predvidoma zmanjšala. Pogodbo bodo prijavitelji v podpis prejeli po sprejetju rebalansa proračuna, ki je predviden septembra. »S sprejetimi ukrepi si vodstvo prizadeva urediti nastale razmere ter zagotoviti odgovorno in vzdržno upravljanje proračunskih sredstev,« so zapisali na ministrstvu in dodali, da verjamejo, da bodo uspešno premostili nastalo situacijo in v prihodnjih letih zagotovili stabilnejše financiranje slovenske kulture.

Problem je sistemski, kulturni sektor rabi prevetritev

Kulturnik je izpostavil, da so pod vprašanjem sredstva za projekt, ki vključuje lokalno prebivalstvo izven Ljubljane in beležijo ostanke starih tradicij, pesmi, običajev in zgodb. Po njegovih besedah bi kar 70 odstotkov sredstev namenili prav njim, sami bi dobili le preostalih 30 odstotkov. V odgovor je dobil komentar, da bi morala kritika leteti predvsem oz. tudi na kup brezveznih projektov, ki jemljejo denar dobrim projektom. Po izkušnjah sogovornika med drugim ogromno sofinanciranih projektov sploh ni obiskanih, poročila za o projektu pa se več ali manj potvarja. 

To je na družabnem omrežju potrdil tudi kulturnik, ki je hkrati opozoril, da je problem sistemski. Po njegovih besedah imajo limit, koliko smejo zaslužiti na leto – ta limit je absolutno prenizek, zato odpirajo zavode, da nekako preživijo. Razpisni denar gre prav v ta limit, od tega pa zaslužijo zgolj 30 odstotkov – ostalo gre v produkcijo, organizacijo in avtorske honorarje. »Če bi dvignili limit npr. na 50 tisoč evrov letno, bi odpadlo 70 odstotkov NVO-jev, ker po njih ne bi bilo potrebe,« je zatrdil in dodal, da mnogo kulturnikov zgolj skuša krmariti po sistemu, ki je slab. Po njegovih besedah pa je težava tudi v tem, da se domoljubno kulturnih in kulturniških projektov niti ne prepozna, ker se cilja na radikalnost in kvazi preseganja umetniških meja. Poudaril je, da kulturni sektor rabi prevetritev, a dokler ne bo posluha vlade – leve ali desne – se ne bo nič spremenilo. 

SD: Ministrica mora pojasniti, ali bo stala na strani kulture

Vodja Poslanske skupine SD Meira Hot je ministrico pozvala, da nemudoma, jasno in javno pojasni, zakaj Ministrstvo za kulturo izvajalce večletnih kulturnih projektov obvešča, da naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila in da se bodo že odobrena sredstva predvidoma zmanjšala. »To ni administrativna malenkost. To je neposreden poseg v delovanje kulturnih ustvarjalcev, producentov, zavodov, društev, samozaposlenih in vseh, ki so na podlagi razpisnih odločitev države načrtovali programe, produkcije, sodelovanja, obveznosti do zaposlenih, zunanjih sodelavcev in občinstev,« je zatrdila. Izpostavila je, da kulturni izvajalci niso krivci za proračunske težave ministrstva. Ne morejo biti prvi, ki jim država sporoči, naj počakajo do rebalansa. Ne morejo biti tisti, na katere se čez noč prenese finančno tveganje in ne smejo postati žrtve političnih odločitev novega vodstva ministrstva.

Po oceni poslanke je še posebej zaskrbljujoče, da ministrstvo v obvestilu govori o velikem primanjkljaju in predvidenem zmanjšanju že odobrenih sredstev, hkrati pa izvajalcem ne pove, za kolikšno zmanjšanje naj bi šlo, katere programe bo prizadelo, na kakšni pravni podlagi, po kakšnih merilih in kdo bo za posledice prevzel odgovornost. »Takšno ravnanje ustvarja negotovost, ogroža pravno varnost izvajalcev in spodkopava zaupanje v javne razpise države. Če država izvede razpis, izbere projekte in izvajalcem sporoči, da so sredstva odobrena, potem mora ravnati predvidljivo, odgovorno in spoštljivo. Kultura ne more delovati po logiki začasnih obvestil, odlogov in naknadnih političnih razlag,« je sporočila ministrici.

Ministrico je tako pozvala, da naj javno objavi, kateri razpisi, programi in področja bodo prizadeti ter v kakšnem obsegu, naj pojasni pravno podlago za morebitno zmanjšanje že odobrenih sredstev ter prekliče oziroma popravi navodilo izvajalcem, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila, če za takšno navodilo ni jasne zakonske in pogodbene podlage. Poleg tega naj nemudoma skliče sestanek z izvajalci večletnih kulturnih projektov in predstavniki stanovskih organizacij ter zagotovi, da reševanje proračunskih težav ministrstva ne bo potekalo na račun najranljivejšega dela kulturnega sektorja.

Socialni demokrati od ministrice pričakujejo tudi jasno zavezo, da se že odobreni kulturni projekti ne bodo ustavljali brez preglednih meril, pravne podlage in neposrednega dialoga z izvajalci. »Kultura ni proračunski ostanek. Kultura je javno dobro, delo, ustvarjalnost, skupnost in ena ključnih identitetnih temeljev države. Zato od ministrice pričakujemo manj prelaganja odgovornosti na preteklo vodstvo in več konkretnih odgovorov, kako bo zaščitila kulturne ustvarjalce danes,« so zapisali v stranki SD.

Ministrstvo za kulturo se zaenkrat še ni odzvalo.

Zaplet tudi pri financiranju glasbene produkcije RTVS

Zaplet se je pred tem odprl tudi pri financiranju glasbene produkcije RTV Slovenija. Javni zavod je ministrstvu 16. junija poslal zahtevek za izplačilo sredstev, namenjenih delu glasbene produkcije, ki se ne financira iz RTV-prispevka, temveč iz državnega proračuna. Po navedbah RTV Slovenija naj bi šlo za sredstva, ki javnemu zavodu pripadajo na podlagi zakona, zato je vodstvo RTVS opozorilo, da bi jih moralo ministrstvo izplačati. Ministrstvo je zahtevek 22. junija zavrnilo, kar je sprožilo očitke, da ministrstvo zadržuje denar, namenjen javnemu zavodu oziroma njegovi glasbeni produkciji.

Na ministrstvu so očitke zavrnili in pojasnili, da zahtevka niso zavrnili vsebinsko, temveč zato, ker v trenutku njegove vložitve zanj ni bilo ustrezne pravne podlage. Sklicevali so se na odločbo z dne 3. junija, ki je določala, da se sredstva za obdobje od 1. januarja 2026 do pravnomočnosti odločbe RTV Slovenija nakažejo v enkratnem znesku šele po pravnomočnosti odločbe. Ker naj torej prvotna odločba ne bi omogočala takojšnjega izplačila na podlagi zahtevka, je ministrstvo 23. junija izdalo dopolnilno odločbo, s katero je kot podlago za nakazilo določilo sklenitev pogodbe med RTV Slovenija in ministrstvom. Ob tem so napovedali, da bodo RTVS poslali predlog pogodbe in z vodstvom javnega zavoda opravili sestanek o odprtih vprašanjih proračunskega financiranja tistega dela RTVS, ki spada v pristojnost ministrstva.