Veliki petek – spomin na Kristusovo trpljenje

Na veliki petek, ki je edini dan v letu, ko ni svetih maš, je za kristjane spomin Kristusovega trpljenja na križu. Na ta dan za vernike velja tudi strogi post, kar pomeni, da se do sitega najemo le enkrat v dnevu in da ne jemo mesa.

Namesto svete maše v cerkvah na ta dan potekajo obredi velikega petka, ki so razdeljeni na tri dele. V prvem je poslušanje Božje besede, ko se bere pasijon oziroma poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Drugi del predstavlja čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, tretji del pa je obhajilni obred. Duhovnik posvečene hostije, ki jih je prinesel iz 'ječe', kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, v božji grob.

Podobno kot v cerkvah bo danes tudi v Vatikanu. Tam bo papež Leon XIV. ob 17.00 uri v baziliki svetega Petra vodil obred Gospodovega trpljenja, ob 21.15 pa bo v Koloseju križev pot.

Simbolika velikega petka prestavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca, piše na straneh Slovenske škofovske konference.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi trpljenje in upanje. Podobno kot na cvetno nedeljo naj bi tudi na ta dan prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljajo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.