Janša pri papežu Leonu XIV.: krepitev sodelovanja, zahvala za mir in pogovor o prihodnosti Evrope
Predsednik vlade Janez Janša se je v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. Obisk je odprl možnost nadgradnje sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, premier pa se je papežu zahvalil za prizadevanja za mir in moralno usmeritev v negotovih mednarodnih razmerah. Sveti sedež je v uradnem sporočilu poudaril dobre dvostranske odnose, pripravljenost na nadaljnje sodelovanje in prispevek Katoliške Cerkve k slovenski družbi.
Premier Janez Janša je danes delovni obisk Vatikana in Rima začel z avdienco pri papežu Leonu XIV. Janša je prvi visoki predstavnik Slovenije, ki ga je sprejel sedanji papež. Obisk pomeni nadaljevanje političnega dialoga s Svetim sedežem, v katerem Slovenija izpostavlja mir, stabilnost in zaščito človekovega dostojanstva.
Janša je po srečanju ocenil, da imajo odnosi Slovenije s Svetim sedežem trdne temelje. S papežem sta govorila tudi o morebitni dopolnitvi sporazuma, ki že več kot dve desetletji ureja pravna vprašanja med obema stranema.
Možnost nadgradnje sporazuma
Premier je pojasnil, da bi bilo smiselno preučiti, ali naj sporazum vključuje še vprašanja, pri katerih so izkušnje pokazale potrebo po trajnejši ureditvi. Iz doslej objavljenih informacij konkretna področja morebitnih dopolnitev še niso razvidna. Pogovor zato pomeni odprtje možnosti za nadaljnje usklajevanje.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih je bil podpisan 14. decembra 2001. Državni zbor ga je ratificiral 28. januarja 2004, veljati pa je začel 28. maja istega leta.
Njegovo izhodišče je samostojnost države in Katoliške cerkve, vsake v svoji ureditvi, ob sodelovanju za človekov razvoj in skupno dobro. Sporazum med drugim obravnava ohranjanje kulturne dediščine v cerkveni lasti, pastoralno delovanje v ustanovah, kjer je gibanje ljudi omejeno, ter položaj cerkvenih dobrodelnih organizacij. Predvideva tudi sporazumno obravnavo odprtih vprašanj, ki jih obstoječe besedilo ne ureja.
To daje današnjemu pogovoru vsebinsko težo: urejeni odnosi omogočajo, da država in Cerkev vprašanja skupnega interesa rešujeta z dialogom ter ob spoštovanju svojih pristojnosti.
Sveti sedež poudaril prispevek Cerkve k slovenski družbi
Vatican News je v poročilu o obisku navedel, da je papež Janšo sprejel v Apostolski palači. Premier se je nato srečal z nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem, tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami.
Po uradnem sporočilu so v pogovorih v državnem tajništvu izrazili zadovoljstvo z dobrimi dvostranskimi odnosi ter pripravljenost za razvoj sodelovanja na področjih skupnega interesa. Poudarili so tudi prispevek Katoliške cerkve k slovenski družbi.
Obisk je sledil premierjevemu srečanju s predstavniki Slovenske škofovske konference 29. septembra. Udeležila sta se ga njen predsednik, novomeški škof Andrej Saje, in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Vlada je takrat sporočila, da je srečanje potekalo pred načrtovanim obiskom Vatikana.
Zaporedje srečanj kaže na povezovanje dialoga z domačo Cerkvijo in diplomatskih odnosov s Svetim sedežem. Njegova vrednost bo predvsem v nadaljnjem sodelovanju in konkretnih rešitvah.
Zahvala papežu za prizadevanja za mir
Janša se je papežu zahvalil za prizadevanja za mir in moralne smernice v času, ko prejšnja svetovna ureditev izgublja svojo veljavo, nova pa se še oblikuje.
Tak poudarek daje obisku širši pomen. V obdobju vojn in mednarodnih napetosti so pogovori s Svetim sedežem priložnost za iskanje skupnih izhodišč o varovanju človekovega dostojanstva in odgovornosti političnih voditeljev.
Slovenija želi s Svetim sedežem krepiti reden politični dialog o vprašanjih, pri katerih lahko diplomacija prispeva k miru in stabilnosti.
Zahodni Balkan in evropska prihodnost regije
Mednarodni del pogovorov je zajel tudi Zahodni Balkan. Sveti sedež je potrdil, da so v državnem tajništvu obravnavali politične razmere v regiji ter njene prihodnje možnosti v procesu evropskega povezovanja.
Za Slovenijo je to pomembna tema zaradi bližine regije in njenih tesnih vezi z državami Zahodnega Balkana. Pogovor o evropski prihodnosti odpira prostor za sodelovanje pri stabilnosti, medsebojnem zaupanju in preseganju delitev.
Iz Vatikana še na pogovore z Melonijevo
Po dopoldanskem obisku Vatikana je bilo predvideno tudi srečanje Janeza Janše z italijansko predsednico vlade Giorgio Meloni v palači Chigi.
Italijanska javna radiotelevizija RAI je pred obiskom poročala, da bodo med pričakovanimi temami tudi položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji, njeno zastopstvo v parlamentu, priznavanje slovenskih diplom in gospodarsko sodelovanje.
Delovni obisk tako povezuje dve pomembni razsežnosti slovenske diplomacije: sodelovanje s Svetim sedežem pri vprašanjih miru in skupnega dobrega ter odnose s sosednjo Italijo, kjer so v ospredju tudi konkretni interesi slovenskih državljanov in narodne skupnosti.
Današnje srečanje v Vatikanu je spodbudno predvsem zaradi potrjene pripravljenosti na nadaljnji dialog. Dobri odnosi, priznanje družbenega prispevka Cerkve in možnost dopolnitve obstoječega sporazuma ustvarjajo podlago za sodelovanje, katerega uspeh se bo pokazal v prihodnjih korakih.
🇸🇮🇮🇹 Ob sprejemu predsednika vlade @JJansaSDS pri predsednici Sveta ministrov Italijanske republike @GiorgiaMeloni je zadonela Zdravljica. https://t.co/sLAT2HsUNr
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 5, 2026
1 komentar
Igor Ferluga
Kdor le iz Slovenije se je spomnil, da se papežu prinaša za darilo teniški lopar, ima precej slab okus. Ravno pred dnevi je dobil lopar od črnogorskega predsednika. Kaj bo papež, tudi če ima kaj časa za tenis, z več teniškimi loparji kot Novak Djoković?
Povsem druga stvar, zelo primerne, so križec iz Macesnove gorice in osebne knjige Janeza Janše... A res ni šlo brez loparja?
Upam, da se je premier čimbolje osebno ujel s papežem Leonom in Melonijevo. Seveda bi bil dobrodosel napredek in dopolnitev t.i. vatikanskih sporazumov. Samo vprasanje, kaj okoli tega bi šlo skozi v Sloveniji. Pri krščanski vzgoji v javnih šolah se je že vzpostavil totalen zid, čeprav jo ima velika večina Evrope kot standard.
Pretiranih pričakovanj glede Melonijeve in njenega gibanja, ceprav bi bil vesel, če se motim, vsaj glede naše slovenske manjšine, žal ne bi imel. Prav pred dnevi so ti preprečili in zavrnili predlog, da bi Slovenci v rimskem parlamentu imeli zagotovljeno zastopstvo. Kot ga italijanska manjšina ima pri nas.
Glede umetnin, ki jih omenja Janša, mislim da gre izključno za zadevo zaupanja in dobre volje. Vrnitev nekaterih ( tudi vrhunskih) umetniskih del, umaknjenih v Italijo zaradi vojnega časa, se je zgodila le v nekaterih cerkvah oz samostanih. Tudi zaradi znotrajcerkvenih stikov in zaupanja, ker gre za eno vesoljno Cerkev, ceprav so duhovniki in patri, Italijani, po vojni iz Kopra, Izole, Pirana tako velika večina ostalega prebivalstva odšli. Sicer pa bolje, da se ne govori o ukradenih umetninah. Ker niti ni res, sploh pa ne produktivno. Ker so bile umetnine umaknjene, ne ukradene. Ker so jih odnesli njihovi legalni lastniki oz.skrbniki. Ker so bile ne le v lasti Italijanov, ampak gre za dela italijanskih mojstrov, ki so jih tudi naročili in plačali ljudje italijanskega rodu. Skratka, ljudje, ki to kar zahtevajo, pa ceprav gre za članke v slovenskem mainstreamu, nimajo pojma. In hočejo nekaj, kar jim ne pripada. Isti kot komunisti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.