Koalicija voljnih bližje miru – kaj lahko EU pridobi od Ukrajine

Srečanje koalicije voljnih 19. novembra 2026. Vir: Flickr / Vlada RS
POSLUŠAJ ČLANEK

Koalicija voljnih je v Berlinu gostila 40 predstavnikov držav, ki so razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini in rešitvi vojne, ki se vleče že četrto leto. Široka koalicija je tokrat gostila še ameriška odposlanca Jareda Kushnerja in Steva Witkoffa, ki sta evropskim partnerjem prenesla še sveže informacije z vrha v Šenzenu. V razprave se je z letala Air Force One, ki je bil na poti iz Kitajske, vključil še ameriški predsednik Donald Trump. Srečanja v Berlinu so se udeležili tudi slovenski predstavniki na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo.

Šlo je za največje srečanje do sedaj, s čimer je Evropska unija dokazala, da še ni za 'odstrel'. Srečanja so se udeležili predstavniki iz 40 držav in drugi podporniki Ukrajine. Pomembno je imeti v mislih, da v podpori Ukrajini ne gre le za Ukrajino, ampak za varnostno situacijo v celotni Evropi in prikaz evropske moči, čeprav je ta v zadnjih desetletjih strahovito upadla. Sodelovali so tudi predstavniki držav, ki niso del EU, kot sta na primer Kanada in Velika Britanija, ter predstavniki Nata.

Razgovori so potekali v okviru zagotavljanja pomoči Ukrajini, varnostni situaciji v Evropi in končanju vojne. Evropska komisija je predlagala 45 milijard evrov vojaške in civilne pomoči za leto 2027, ki vključuje tudi ameriške obrambne sisteme Patriot, sestavno novih evropskih obrambnih zmogljivosti, zimski paket protibalističnih interceptorjev in pripravo nove povojne ureditve, vključno z varnostnimi zagotovili za Ukrajino, ki bi potencialno vključevali mednarodne vojaške enote. Velika Britanija se je zavezala dostaviti še 10 milijard funtov, 1.000 britanskih brezpilotnikov dolgega dosega, vključno z nadzorno in logistično opremo ter samomorilskimi brezpilotnimi čolni.

Nekaj evropskih držav celotni shemi nasprotuje, med najbolj gorečimi nasprotniki je verjetno Slovaška, saj je predsednik slovaške vlade, podobno kot nekoč Viktor Orban, tesen prijatelj Vladimirja Putina. Robert Fico se je že izrazil, da Slovaška nikoli ni bila in nikoli ne bo del te koalicje. Bolgarija nasprotuje donacijam iz lastnega arzenala in dobavam orožja na splošno, zadržke pa imata še Češka in nekoliko manj Madžarska. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem evropskim državam predlagal, naj sodelujejo neposredno na pogajanjih za mir, ZDA in Rusijo pa pozval, naj čim prej predlagata datum in lokacijo srečanja.

Vrh koalicije voljnih v Berlinu 19. novembra 2026. Vir: Flickr / Vlada RS

Tiha podpora Kitajske Evropski uniji, Putina so dali na hladno

Že pred vrhom v Šenzenu je kitajski predsednik Ši Džinping namignil, da Kitajska ne vidi rešitve ukrajinske vojne brez evropskih držav. S tem je tako ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kot ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dal vedeti, da morata v pogajanja vključiti evropske partnerice. Tako je Ši potegnil potezo in izkoristil Trumpov razkol z zaveznicami ter se na ta način približal EU.

Morda je EU izkoristila situacijo med trgovinskimi pogajanji septembra in oktobra 2026, ko je Kitajska vztrajala na odpravi omnibus zakona za zaščito evropskih izdelkov, ki je bil sprejet konec leta 2025. Takrat je EU stopila korak nazaj, kar je bilo morda v zameno za kitajsko podporo evropskim državam v pogajanjih z Rusijo.

Rezultat je bil viden v Šenzenu, kjer je Putina na letališču počakal le član sveta KPK, medtem ko je Trumpa na letališču počakal sam Ši. Poleg tega so Kitajci Trumpu pripravili še eno presenečenje: kitajska plesna skupina je pripravila njemu ljubo pesem Y.M.C.A., ki jo je uporabljal tudi v predvolilnih kampanjah.

Arabsko različico mu je sicer pripravil že savdski kronski princ Mohamed bin Salman, ko je bil na obisku v Rijadu. Zanimiv je bil tudi sprejem na gala večerji, na kateri je Ši Trumpa pompozno pospremil do mize; tam sta namreč sedela skupaj. Po drugi strani je Putin prišel sam in sedel ob Šijevi soprogi ter vietnamskem predsedniku. Na fotografiji je bilo podobno: Trump je bil na Šijevi desni strani, Putin pa na soprogini levi strani.

ZDA tokrat nekoliko bolj naklonjene Ukrajini in Evropi

Jared Kushner je na srečanju poudaril, da po informacijah, ki jih je dobil neposredno od ruskih predstavnikov, ti ne nasprotujejo več varnostnim zagotovilom za Ukrajino, ki bi temeljili na 5. členu pogodbe zveze Nato. ZDA naj bi sporočile Putinu, da bi varnostna zagotovila morala temeljiti na takšnem principu. Prav tako je Kushner evropskim partnerjem sporočil, da Trump ne bo več vztrajal pri sporazumu, ki ne bi vključeval evropskih držav. Sporazum ne bo potrjen brez Kijeva in evropskih prestolnic, je nakazal tudi Trump med telefonskim klicem iz Air Force One. Toda Trump, Kushner in Steve Witkoff bodo morali še v praksi pokazati, da v svojih izjavah mislijo resno.

Jared Kushner, Steve Witkoff in Vladimir Putin. Vir: Wikicommons

V preteklosti sta Kushner in Witkoff dajala nenavadne izjave, ki so šle na roko Putinu, predvsem ko je šlo za predajo ukrajinske zemlje Rusiji ter razorožitev ukrajinskih sil. Ko je Kushner letos septembra javno govoril o Putinovi miroljubnosti na diplomatskem forumu v Kijevu, kjer so sodelovale mnoge države, je celoten panel planil v smeh. Najbolj absurden je bil ameriški molk ob ruski zahtevi za umik Nata na meje iz leta 1998 na srečanju v Abu Dabiju, kar je popolnoma nesprejemljivo za EU, predvsem pa za države Vzhodne in Srednje Evrope. Rusija je Kushnerja in Witkoffa še bolj ponižala, ko sta med srečanjem v Moskvi sporočila preboj na poti do miru, takrat pa je Rusija raketirala cilje v Ukrajini.

Putin prvič javno o sodelovanju z evropskimi državami

Putin je na tiskovni konferenci javno povedal, da je preko diplomatskih kanalov povabil evropske predstavnike v Moskvo, čeprav ni sporočil, koga. Pravi, da so ga k temu intenzivno nagovarjale ZDA, ki so vztrajale, da evropske države morajo sodelovati na mirovnih pogajanjih. ZDA so namreč izrazile stališče, da bi bila pogajanja o evropski varnosti brez evropskih držav nesmiselna. Putin je še povedal, da ko bodo enkrat evropske države izrazile svoja stališča v Moskvi, potem bo nadaljeval dialog o Ukrajini.

Po drugi strani je Putin po konferenci v Šenzenu povedal, da se noče več pogajati o miru, ker so Ukrajinci raketirali in uničili del Krimskega mostu. Zelenski mu je odgovoril, da gre tako ali tako za ukrajinsko ozemlje, ki ga je okupirala Rusija, Ukrajina pa lahko na svojem ozemlju počne, kar želi. Toda Putin se je danes že maščeval in raketiral predvsem civilne cilje v Ukrajini, dve raketi Kh-101 pa sta zadeli celo cilje na Poljskem. Kako si Rusija predstavlja mir in pogovore z evropskimi državami, medtem ko njene rakete padajo po državah Nata, bomo videli v prihodnosti. Do danes se namreč ni izkazala kot zanesljiva in zaupanja vredna partnerica.

Ali sta se Rusija in Ukrajina naveličali vojne

Verjetno si obe državi želita miru, kajti vpleteni sta v vojno, ki se nikamor ne premakne. Frontna črta se premika v korist ene ali druge države, toda v sklopu nekaj kilometrov. Kaže, da niti Rusija niti Ukrajina nista sposobni večjega preboja, ki bi prinesel odločilno bitko za zmago ene ali druge strani. Spopad se vleče že četrto leto in ne kaže, da je hiter konec na vidiku. Rusija ima na stotisoče žrtev, matere pa ne dobijo več odgovora o mrtvih sinovih. Ukrajinski civilisti umirajo na poti v trgovino, vrtec ali na železniško postajo. Ekonomska situacija na obeh straneh je obupna ne glede na optimistične izjave Zelenskega in Putina.

Vladimir Putin. Vir: Wikicommons

Toda Ukrajina bi rada obdržala čim več svojega ozemlja in si zagotovila varnost, medtem ko mora Putin pred svojim narodom pokazati, da je imela štiriletna kalvarija sploh kakšen smisel. Ukrajina ne more več pristajati na prazna varnostna zagotovila kot v preteklosti, saj se bo sicer znašla v novi ruski okupaciji. Zato so zanje edino smiselna zagotovila EU in Nata. Po drugi strani Putin ne more izpasti kot tisti, ki je Ukrajini omogočil trdno povezavo z Zahodom in celo povzročil širjenje Nata. V zameno bo želel velik kos vzhodne Ukrajine in Krim. Ukrajinska pridružitev EU in Natu bi prinesla zadoščenje za izgubljena ozemlja.

Kaj lahko Evropi prinese Ukrajina – geografija, redke zemlje

Geografsko gledano je Ukrajina velika tamponska cona pred rusko grožnjo. Evropska unija s pristopom Ukrajine pridobi okoli 300 kilometrov obale Rdečega morja. Koliko, ni jasno, saj še ne poznamo končnega rezultata pogajanj z Rusijo. Pod okrilje EU tako pride Odesa, ki je veliko črnomorsko pristanišče, primerno za vojaško floto držav članic Nata. Odesa ima večje zmogljivosti od Varne, kar pomeni močnejši vstop v Črno morje in boljše povezave s kavkaškim naftnim bazenom. Istočasno pride v EU Lvov, ki je zgodovinsko vezan na evropske povezave.

Ukrajina je med petimi državami z največ zalogami grafita (19 milijonov ton), ima okoli 7 odstotkov vseh zalog titana v Evropi in je med tremi državami z največ zalogami litija (na ravni Evrope). Ima še velike zaloge berilija in urana, prav tako v tem trenutku v sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj potekajo pogovori za pregled zalog volframa, vanadija in tantala. Približno 40 odstotkov vseh zalog je na območjih, ki jih okupira Rusija, zato bodo redke zemlje prav tako prisotne med mirovnimi pogajanji.

Nekdanji rudnik v Ukrajini. Vir: Wikicommons

V tem trenutku Ukrajina zaradi vojne nima izkopa redkih zemelj, toda gre za priložnost, ki je EU ne bi smela zamuditi, predvsem v luči kitajskega izsiljevanja. Zato je EU Ukrajino uvrstila v strategijo izkopa redkih zemelj.

Ne nazadnje je Ukrajina lahko dodatna žitnica v EU, ki nam zagotavlja del prehranske varnosti. Pred vojno je bila med večjimi proizvajalkami žita. Celotna EU na primer letno proizvede okoli 145 milijonov ton žita, medtem ko Ukrajina proizvede okoli 33 milijonov ton žita, kar bi okrepilo evropski izvoz.

Ukrajina je bila pred vojno velika proizvajalka gnojil, vojna pa je prinesla nove niše – na primer sofisticirano proizvodnjo v obrambnem sektorju, kar bi koristilo državam EU in Nato paktu. Od EU in Nata lahko Ukrajinci pridobijo trg in varnost, Evropa pa redke zemlje, hrano, novo obrambno industrijo, gnojila in geografsko prednost. Istočasno lahko EU prenovi odnose z Rusijo, seveda če bo ta stopila korak nazaj od nekdanjega tako carskega kot sovjetskega imperialnega napuha.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike