Stranki SDS je očitala, da sledi fašističnemu sloganu bog, družina, domovina
Koliko denarja potrebuje delavec, preden v Slovenijo pripelje družino, in kdo naj mu plača tečaj slovenščine? V državnem zboru sta ti vprašanji poslance pripeljali precej dlje od razprave o zneskih. Tereza Novak je koalicijo posvarila, da bo Slovenija s sprejetjem zakona o tujcih postala ena najbolj rasističnih držav v Evropi. Anja Bah Žibert ji je očitala zastraševanje, Aleksander Reberšek pa je med polemiko o brezplačnih jezikovnih tečajih Natašo Sukič vprašal, za koga sploh dela.
Poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak je v petkovi prvi obravnavi vladnega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih poslancem koalicije dejala, da bodo sami nosili odgovornost za posledice strožjih pogojev za prebivanje in združevanje družin. Največji vladni stranki je očitala, da sledi »fašističnemu sloganu bog, družina, domovina«. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franc Kangler ji je odgovoril, da takšnih besed v enajstih letih, ko je bil sam poslanec, ni slišal. Poslanka Slovenske demokratske stranke (SDS) Anja Bah Žibert pa je Novakovi očitala, da z besedami o rasizmu ljudi straši že zato, ker vlada od tujca pričakuje, da se bo v Sloveniji znal sporazumeti v slovenščini.
Koliko stane življenje družine in koliko mora znašati plača
Vlada bi znesek, ki ga mora tujec izkazati za lastno preživljanje, zvišala s 507,43 na 1.014,86 evra na mesec. Pri združitvi družine bi se osnova prav tako podvojila, zahtevani znesek pa bi bil odvisen od števila in sestave družinskih članov. Poslanec SDS Andrej Kosi je opozoril na strošek, ki ga delavec, dokler živi sam v najeti sobi, še nima. Ko se mu pridružijo žena in otroci, mora poiskati primerno stanovanje, že ob vselitvi pa pogosto plačati prvo najemnino in varščino. »Ali lahko nekdo v Sloveniji preživi s 500 evri? Mislim, da ne more,« je dejal. Poslanka Levice Nataša Sukič je izračun obrnila. Delavec, ki bi želel k sebi pripeljati ženo in dva otroka, bi moral po njenem izračunu izkazati 2.791 evrov na mesec. Tereza Novak je dodala, da tolikšne neto plače po izračunih Svobode ne prejema skoraj 88 odstotkov zaposlenih v Sloveniji. Kangler jima je odgovoril, da pri dokazovanju sredstev štejejo tudi prihranki. Bah Žibert pa je opozicijo vprašala, kdo bo družino preživljal, če delavčev dohodek ne bo zadoščal. »Kakšna dodana vrednost je državi, če pripelje enega delavca, pa zraven še tri, ki bodo potem na socialnih transferjih?«
Sukičeva Reberšku očitala demagogijo, on njej selektivno skrb za ljudi v stiski
Pri jeziku bi se za polnoletne družinske člane, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine, zahtevano znanje slovenščine s preživetvene ravni zvišalo na A2. Za stalno prebivanje s statusom rezidenta EU za daljši čas bi se zahteva z A2 zvišala na B1. Nova jezikovna pogoja bi začela veljati z enoletnim zamikom. Država bi krila 60 odstotkov cene tečaja, udeleženec preostalih 40 odstotkov. Plačljiv bi postal tudi prvi preizkus znanja. Srečko Ocvirk je v imenu poslanske skupine NSi, SLS in Fokus zagovarjal stališče, da mora država omogočiti učenje, za vključitev v novo okolje pa je v prvi vrsti odgovoren priseljenec. Njegov poslanski kolega Aleksander Reberšek je šel dlje. Ministrici za delo Mateji Ribič je že predlagal, naj država na znanje slovenščine veže tudi pravico do denarne socialne pomoči. Kot je povedal, je ministrstvo pobudi naklonjeno in jo bo še preučilo.
Sukičeva je Reberšku očitala demagogijo. Kako lahko od tujcev zahteva boljšo slovenščino, je vprašala, če pa jim hkrati ukinja brezplačni tečaj in prvi izpit? Kangler ji je odvrnil, da je že predlog iz časa vlade Roberta Goloba po njegovih besedah predvideval, da bi udeleženec plačal 30 odstotkov cene tečaja. Reberšek pa ji je očital, da je pri zavzemanju za tujce glasnejša kot pri težavah ljudi, ki čakajo na družinskega zdravnika. »Spoštovana Nataša Sukič, čigava poslanka ste vi, za koga vi delate?« jo je vprašal. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ga je opozoril, naj v repliki pove, katero njegovo izjavo je poslanka napačno razumela. Anja Bah Žibert je Sukičevi odgovorila še na očitek, da bodo tuji delavci zaradi vladne politike bolj izpostavljeni izkoriščanju. Prav delavec, ki zna slovensko, se lahko po njenem sam postavi zase pred delodajalcem ali državnim organom. Izpostavila je tudi volilne objave v albanščini, s katerimi so posamezni kandidati na družbenih omrežjih nagovarjali volivce. Menila je, da bi bilo treba takšno ravnanje sankcionirati.
Tri leta, preden bi delavec lahko zaprosil za prihod družine
Državljan države zunaj EU lahko za združitev družine praviloma zaprosi po enem letu zakonitega prebivanja v Sloveniji. Vlada bi to obdobje podaljšala na tri leta. Triletni pogoj bi uvedla tudi za osebe s subsidiarno zaščito, med katerimi bi bili izvzeti mladoletniki brez spremstva. Kosi je v daljšem obdobju videl čas, da si delavec pred prihodom otrok uredi zaposlitev in stanovanje ter se nauči jezika. Poslanka Socialnih demokratov Andreja Katič je ocenila ravno nasprotno. Delavec, čigar družina živi drugje, bo imel po njenem še dve leti več razlogov, da ob vsaki priložnosti zapusti Slovenijo. Katič je sicer podprla lažjo menjavo delodajalca in prepoved, da bi ta od delavca izterjal upravne takse, ki jih je plačal za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Svoboda, SD in Levica so zaradi triletnega pogoja že 9. novembra pisale evropskemu komisarju za notranje zadeve in migracije Magnusu Brunnerju. Sklicevali so se na evropsko direktivo o pravici do združitve družine, po kateri lahko država praviloma zahteva največ dve leti predhodnega zakonitega prebivanja. Direktiva sicer pozna tudi triletno izjemo za države, ki so ob njenem sprejetju v zakonodaji že upoštevale svoje sprejemne zmogljivosti. Toda tudi v tem primeru rok teče od vložitve prošnje. Po slovenskem predlogu bi delavec praviloma šele po treh letih lahko zaprosil za prihod družine.
1 komentar
Ljubljana
Za Bozjo voljo, zakaj takim opicam delate reklamo !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.