Janša napovedal višjo dohodninsko olajšavo in opozoril: »Ta zima bo težka«

Predsednik vlade Janez Janša je danes v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja o delu vlade in načrtovanih ukrepih. Poslanci so odprli vprašanja šolske reforme, kadrovskih razmer v izobraževanju, financiranja RTV Slovenija in spoštovanja referendumske volje ter položaja slovenskih kmetov in davčne razbremenitve dela. Janša je napovedal zvišanje splošne dohodninske olajšave po uveljavitvi interventnega zakona in opozoril, da referendumska zahteva zadržuje ukrepe za nižje cene energije.

Poslanka Levice Asta Vrečko je predsedniku vlade Janezu Janši očitala, da rezultate referendumov upošteva samo takrat, ko mu ustrezajo. Ob njegovih izjavah, da naj RTV-prispevek plačujejo tisti, ki ga želijo, ga je vprašala, ali namerava spoštovati voljo volivcev. Problematizirala je napoved novih posvetovalnih referendumov ob zakonodajnem referendumu o interventnem zakonu, predvidenem za 6. december. Po njeni oceni dodatna vprašanja zamegljujejo odločanje o zakonu. Janša je odgovoril, da je treba ločiti med zakonodajnim referendumom, na katerem ljudje neposredno odločijo o usodi zakona, in posvetovalnim referendumom, s katerim se državni zbor posvetuje z volivci. Glede novele zakona o parlamentarni preiskavi je dejal, da je bila 11. oktobra zavrnjena in zato ne bo veljala. »To, tukaj sploh ni debate,« je poudaril.

Janša zagovarja prostovoljni RTV-prispevek

Drugače je razumel tesen izid posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka. Po njegovih besedah je približno polovica udeleženih podprla eno rešitev, polovica pa drugo. »Nismo dobili nekega odločilnega rezultata,« je dejal. Ob tem je vprašal, za koga je takšen izid pravzaprav poraz. Kot je navedel, se za RTV Slovenija na leto porabi 160 milijonov evrov, približno polovica zainteresiranih volivcev pa kljub temu nasprotuje obveznemu financiranju. RTV je očital pristranskost in sodelovanje v referendumski kampanji brez prijave.

Vrečkova mu je odgovorila, da javna radiotelevizija opravlja precej širše naloge od priprave informativnega programa. Naštela je hranjenje arhivskih posnetkov, glasbeno produkcijo in oddajnike, ki so del varnostne infrastrukture. Opozorila je, da takšnega zavoda ni mogoče financirati s prostovoljnimi prispevki, vladnim načrtom pa pripisala namen političnega podrejanja RTV.

Janša je očitek, da so si njegove vlade prizadevale uničiti RTV, zavrnil. Zakon iz leta 2005 je po njegovi oceni omogočal delovanje zavoda, čeprav razmere niso bile idealne. Sedanje težave je povezal s spremembami upravljanja v času prejšnje vlade oziroma tako imenovano depolitizacijo. Kritiziral je združitev pristojnosti za program in financiranje v enem organu ter dejal, da so v njem »trojanski konji tranzicijske levice«. Vrečkovi je nato odgovoril z vprašanjem: »Če ste tako prepričani, zakaj ste proti prostovoljnemu prispevku? Saj vsak, ki enako razmišlja kot vi, bo to z veseljem plačal, pa se ne bo nič spremenilo.«

Iz vrtcev in šol bi umaknili ideološke vsebine

Razpravo o šolstvu je odprl poslanec SD Damijan Bezjak Zrim. Opozoril je na pomanjkanje učiteljev in drugega strokovnega kadra ter vprašal, kako namerava vlada te težave uskladiti z napovedanim zmanjševanjem števila zaposlenih v javnem sektorju. Zanimalo ga je, kakšno vlogo bo imel novi strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja ter kako bodo pri pripravi sprememb sodelovali učitelji.

Janša je potrebo po reformi utemeljil s slabšanjem dosežkov v mednarodnih raziskavah znanja. Poudaril je, da je v osnovnih šolah v primerjavi z začetkom devetdesetih let manj učencev in več učiteljev. Vzrokov za slabše rezultate zato ne vidi predvsem v pomanjkanju kadra, temveč v predpisih, normativih in obremenitvah šolskega sistema. Napovedano reformo je opisal kot majhen prvi korak, namenjen odpravljanju težav sedanjega sistema. Zaradi tehnološkega razvoja po njegovih besedah v naslednjih desetih do petnajstih letih sledijo precej širše spremembe, pri katerih bo v ospredju vseživljenjsko učenje.

Bezjak Zrim je v dopolnilnem vprašanju problematiziral sestavo strokovnega sveta, ki je po njegovi oceni bližje ideološkim pogledom sedanje vlade, in premierja vprašal, kaj razume pod ideološko nevtralno šolo. Janša se je skliceval na koalicijsko pogodbo in 41. člen ustave, moralno vzgojo otrok pa označil za pristojnost in dolžnost staršev. Kot cilje je navedel »umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete«. Poudaril je, da reforme ni mogoče izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov in stroke. Na kritike sestave strokovnega sveta je odgovoril, da protestirajo tisti, ki vanj niso vključeni, so pa gradili sistem, ki po njegovi oceni daje slabe rezultate. Bezjak Zrim in Vrečkova sta predlagala, da državni zbor o premierjevih odgovorih opravi širšo razpravo.

Nova uredba za več domače hrane v javnih zavodih

Poslanka Resnice Katja Kokot je premierja vprašala, ali bo vlada spremenila uredbo o zelenem javnem naročanju, da bi javni zavodi kupovali več lokalne in sezonske hrane. Opozorila je, da morajo slovenski kmetje izpolnjevati stroge zahteve glede dobrobiti živali in uporabe sredstev za varstvo rastlin, primerljive in preverljive pogoje pa bi morala država zahtevati pri živilih, ki jih javni zavodi kupujejo z javnim denarjem. Kokotova je navedla, da se je med letoma 2000 in 2020 število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo s 86.467 na 67.927 oziroma za 21 odstotkov. Poudarila je, da subvencije in nadomestila sama ne zagotavljajo prihodnosti kmetij, saj kmetje potrebujejo reden, predvidljiv odkup hrane in pošten dostop do trga.

Janša se je strinjal, da domači proizvajalci ne bi smeli biti omejeni s strožjimi standardi kot proizvajalci v okoljih, od koder uvažamo. Po njegovi oceni je bil slovenski zakonodajalec pri nekaterih zahtevah »bolj papeški od papeža«, te razlike pa je treba odpraviti. Več lokalne hrane v javnih ustanovah je označil za zavezo iz koalicijske pogodbe. Napovedal je novo uredbo o zelenem javnem naročanju, ki bo sledila sprejetju zakona, za katerega je povedal, da je v javni obravnavi. Izrazil je upanje, da bo zakon sprejet v nekaj mesecih, nato pa bo na vrsti uredba.

Kokotova je v dopolnilnem vprašanju opozorila na posledice letošnjih neurij, suše ter visokih cen goriva in gnojil. Kot je dejala, jo kmetje opozarjajo, da obljubljene pomoči še niso prejeli. Predlagala je beneficirano delovno dobo za kmete in posebno ureditev prispevkov. Janša je v odgovoru izpostavil pogajanja o prihodnjem sedemletnem finančnem okviru EU. Povedal je, da je Slovenija nasprotovala predlaganemu zmanjšanju sredstev za skupno kmetijsko politiko, v razpravo na Evropskem svetu pa vnesla pomen prehranske varnosti. »Hrana je pač strateška surovina,« je poudaril. Po njegovih besedah ni dovolj, da je hrane v evropskem povprečju dovolj, če zaradi prekinjenih logističnih povezav ni dostopna povsod. Zato se zavzema, da bi prihodnji finančni okvir upošteval pomen pridelave hrane v različnih delih Evrope in njene lokalne dostopnosti.

Višja dohodninska olajšava po uveljavitvi razvojnega zakona

Poslanka Iva Dimic iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je Janšo vprašala, ali vlada načrtuje zvišanje splošne dohodninske olajšave oziroma druge ukrepe za višje neto plače. Spomnila je na dohodninsko reformo prejšnje desnosredinske vlade in poudarila, da mora razbremenitev doseči vse zaposlene, vključno s srednjim razredom. Janša je zvišanje splošne dohodninske olajšave označil za naslednji korak po uveljavitvi razvojnega zakona. Poudaril je povezavo med višjo olajšavo in razvojno kapico, saj oba ukrepa razbremenjujeta delo, katerega previsoka obdavčitev je po njegovi oceni ena ključnih ovir konkurenčnosti Slovenije. Pripravljenost za sodelovanje vidi v že vloženem opozicijskem predlogu, ki gre po njegovih besedah v podobno smer. »Aleluja in hvala bogu,« je komentiral možnost takšnega dogovora.

Predlog bi lahko dopolnili in sprejeli skupno odločitev, kar bi bil po njegovi oceni pozitiven signal domačemu gospodarstvu in tujim vlagateljem. Hkrati bi bilo več možnosti, da prihodnja vlada sprememb ne bi znova razveljavila. Ob tem je ocenil, da je zaposleni s povprečno plačo zaradi ustavitve prejšnje dohodninske reforme izgubil 2.500 evrov, gospodarstvo pa del konkurenčne prednosti. Konkretne višine nove olajšave še ni navedel. Pojasnil je, da strateški svet za gospodarstvo končuje pripravo predlogov davčne reforme. Sledili bodo strokovni izračuni posledic za javne finance in določitev časovnice, nato pa bi lahko nadaljevali z dopolnitvami že vloženega zakona.

Premier 🇸🇮 @JJansaSDS: V prejšnjem mandatu je bila naša davčna reforma zaustavljena na polovici. Zaradi tega je vsak, ki je imel povprečno plačo, izgubil 2.500 evrov. Ta znesek je bil neposredno vzet ljudem iz žepa, slovensko gospodarstvo pa ni pridobilo dela konkurenčne prednosti.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 19, 2026

Precejšen del odgovora je namenil razvojni kapici in zavračanju očitkov, da gre za ukrep za bogate. Po njegovih besedah je nizko plačano delo v Sloveniji konkurenčno, zato prihajajo dejavnosti z nizkimi plačami in nižjo dodano vrednostjo. Pri srednjih in višjih plačah pa davčne obremenitve otežujejo zadržanje usposobljenih kadrov. Kot primere je navedel zdravnike, računalniške strokovnjake in medicinske sestre, ki lahko na evropskem trgu dela dobijo bolje plačano zaposlitev. Opozoril je, da Slovenija financira njihovo izobraževanje, nato pa zaradi razlik v neto plačah odhajajo v Avstrijo ali Nemčijo. Razvojna kapica bi po njegovih besedah omogočila razvoj, višje plače in večjo blaginjo. »Dejansko se bogati borijo proti zakonu, ki bi omogočil, da bi tudi drugi postali bogati,« je dejal o nasprotnikih zakona.

Iva Dimic je v dopolnilnem vprašanju opozorila na družine, ki jih obremenjujejo stroški ogrevanja, elektrike in plina. Janša je odgovor razširil na evropske energetske razmere in poudaril, da je treba za stabilizacijo cen uporabiti razpoložljive možnosti na evropski in nacionalni ravni. »Treba je preživeti tudi to zimo in ta zima bo težka,« je opozoril. Interventni zakon bi po njegovih navedbah vladi omogočil devetmesečno znižanje davka na energente, kar bi po njegovi oceni cene znižalo za približno deset odstotkov. Ta manevrski prostor bi lahko po njegovih besedah že uporabili, če bi zakon veljal. Referendumski zahtevi je pripisal odgovornost za najmanj dva meseca zamude. Tudi če bo zakon decembra uveljavljen, kot pričakuje sam, bo lahko vlada ukrepala šele za naprej. Zaradi odloga bodo ljudje po njegovih besedah plačali stroške, ki bi se jim ob zgodnejši uveljavitvi zakona lahko izognili.