Janša: Več socialne pomoči ne bo dovolj, če ne odpravimo vzrokov revščine

Vir: Flickr / Vlada RS

Za gospodinjstvo, ki večino prihodkov porabi za hrano, položnice in ogrevanje, gospodarska rast sama po sebi še ne pomeni lažjega življenja. Predsednik vlade Janez Janša je v državnem zboru med odgovori na poslanska vprašanja poudaril, da želi vlada revščino zmanjševati tudi z nižjimi obremenitvami in cenejšimi osnovnimi potrebščinami. Spregovoril je še o delu policije, financiranju kampanj in zaostankih pri evropskih sredstvih.

V ospredje premierjevega nastopa je stopilo vprašanje, zakaj večja javna poraba ne doseže nujno ljudi, ki najtežje plačujejo vsakdanje stroške. Po njegovem opozorilu povečevanje socialnih transferjev in pomoči humanitarnim organizacijam ne more nadomestiti sprememb, s katerimi bi zmanjšali potrebo po takšni pomoči. »Vzroke lahko odpravljamo s sistemskimi spremembami,« je dejal Janez Janša.

Pri tem je izpostavil razvojni zakon, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Po predstavljeni vsebini zakon predvideva znižanje DDV za osnovna živila, ukrepe za pocenitev energentov in odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo. Vlada v teh posegih vidi možnost, da bi prebivalcem po plačilu nujnih izdatkov ostalo več denarja.

Pod pragom tveganja revščine dodatnih 22.000 ljudi

Razsežnost težave kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Leta 2025 je pod pragom tveganja revščine živelo približno 298.000 prebivalcev oziroma 14,3 odstotka. To je 22.000 ljudi več kot leto prej. Za človeka, ki živi sam, je mesečni prag znašal 1.021 evrov, za družino z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa 2.144 evrov.

Pri teh številkah sta potrebni dve pojasnili. Podatki za leto 2025 temeljijo na dohodkih iz leta 2024. Kazalnik meri relativni dohodkovni položaj, zato vseh oseb pod pragom ni mogoče samodejno označiti za materialno revne. Prav tako neposredno ne upošteva njihovega premoženja, stanovanjskih razmer ali zadolženosti.

Vir: Shutterstock

SURS opozarja še, da se je prag za posameznika zvišal za 40 evrov. Če bi ostal na prejšnji ravni, bi se stopnja tveganja revščine zmanjšala za 0,1 odstotne točke. Porast kazalnika zato zahteva natančnejšo razlago od sklepa, da se je prav vsakemu od dodatnih 22.000 ljudi dohodek zmanjšal.

Janša je rast tveganja revščine povezal z usmeritvami prejšnje vlade. Ocenil je, da višji davki in prispevki ter povečana javna poraba niso prinesli pričakovanega socialnega izboljšanja. Gre za premierjevo politično oceno vzrokov; sami statistični podatki ne določajo, kolikšen del spremembe je posledica posameznega vladnega ukrepa.

Kaj bi gospodinjstvo občutilo pri nakupu hrane in plačilu ogrevanja

Vladni odgovor temelji na razbremenitvi izdatkov, ki se jim ljudje težko odpovejo. Hrano je treba kupiti vsak teden, stanovanje ogrevati tudi takrat, ko denarja ob koncu meseca zmanjkuje. Gospodinjstvo z nižjimi prihodki ima po plačilu teh stroškov praviloma manj prostora za druge potrebe in nepričakovane račune.

Znižanje DDV bi lahko olajšalo nakup osnovnih živil, vendar bo dejanski prihranek odvisen od tega, koliko se bo davčna razbremenitev poznala pri končnih cenah. Nižja davčna stopnja sama še ne zagotavlja enako velike pocenitve na polici.

Podobno bo pri energentih pomembno, kako bodo ukrepi določeni in katere uporabnike bodo dosegli. Za gospodinjstvo je odločilen znesek na računu. Pri odpravi prispevka za dolgotrajno oskrbo pa bo treba ob razbremenitvi zavezancev pojasniti tudi nadomestni vir financiranja storitev.

Vir: Shutterstock

Premier je posebej opozoril na upokojence, zlasti tiste, ki živijo sami in imajo zdravstvene težave. Po njegovi razlagi je tudi razmeroma majhna razbremenitev za človeka z nizko pokojnino občuten znesek. Če večino prihodkov porabi za nujne stroške, lahko že nekaj dodatnih evrov vpliva na to, katerim nakupom se mora odpovedati.

Odgovornost za to, da predlagani ukrepi še ne veljajo, je pripisal sindikatom in opoziciji, ki so sprožili referendumsko odločanje. O njihovih učinkih bodo tako pred glasovanjem soočene različne napovedi. Za presojo bo pomembno, koliko bi posamezna skupina prebivalcev prihranila in kako bi država pokrila izpad prihodkov.

Policija: premier obljublja strokovnost in enako obravnavo

Na poslanska vprašanja o policiji in tožilstvu je Janša odgovoril z zagotovilom, da želi vlada okrepiti strokovno delo organov pregona. Zavrnil je možnost političnega čiščenja in poudaril, da morajo za vse državljane veljati enaka pravila.

Ob tem se je vrnil k ravnanju prejšnje vlade in izjavam Roberta Goloba o kadrovskih posegih v policiji. Sedanja vlada po njegovih besedah postavlja v ospredje profesionalnost. Za državljana bi se morala takšna usmeritev pokazati predvsem v enaki obravnavi prijav in učinkovitem preiskovanju ne glede na politične povezave vpletenih.

Glede 48-urnega policijskega pridržanja je premier pojasnil, da ta možnost v zakonodaji obstaja že dolgo. Zatrdil je, da ustavne pravice pridržanih ostajajo varovane, spremembe sodelovanja policije in tožilstva pa predstavil kot pot do učinkovitejšega ukrepanja ob ogrožanju javne varnosti.

Vir: dz-rs.si

Z varnostjo je utemeljil tudi predlagano prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih. Po njegovi razlagi je namen ukrepa preprečevanje nasilja in zaščita ljudi ter premoženja. Zavrnil je očitke, da bi posegal v pravico do mirnega protestiranja. Pri presoji takšne ureditve bo odločilno besedilo zakona, vključno z izjemami in pogoji za ukrepanje.

Financiranje kampanj: zahteva po enakih pravilih

Druga politično občutljiva tema je bilo financiranje volilnih in referendumskih kampanj. Janša je zagovarjal ureditev, ki bi po njegovih besedah izenačila pogoje za politične stranke in druge organizatorje.

Opozoril je na omejitve financiranja strank iz tujine ter ocenil, da imajo nekatere nevladne organizacije pri sodelovanju v referendumskih kampanjah drugačne možnosti. Predlog je predstavil kot ukrep za preglednost in preprečevanje tujega vpliva, ne kot prepoved delovanja organizacij.

Za razumevanje razprave je pomembno razlikovati med financiranjem rednega dela neke organizacije in financiranjem konkretne kampanje. Dejstvo, da organizacija prejema sredstva iz tujine, samo po sebi še ne dokazuje, da je bil s tem denarjem financiran posamezen referendumski nastop. Pravila morajo zato jasno določiti, katera sredstva zajemajo, kdo jih nadzira in kako se ugotavljajo morebitne kršitve.

Evropska sredstva: za lestvico stojijo konkretni projekti

Pri evropskih kohezijskih sredstvih je premier poročal o izboljšanju položaja Slovenije. Po podatkih, ki jih je predstavil, je država od junijskega 25. mesta do 13. novembra napredovala na 19. mesto med članicami EU. Napredek je pripisal organizacijskim spremembam, poenostavljanju postopkov in odpravljanju ovir pri projektih.

Vir: Shutterstock

Med naložbami, za katere je treba do konca leta zagotoviti nadaljnja izplačila, je navedel ljubljansko železniško postajo, mariborski Rotovž, medicinsko opremo v vzhodni kohezijski regiji, razvojno infrastrukturo v Velenju, Center urbanega dogajanja Celje in protipoplavne ukrepe ob Savinji.

Navedena uvrstitev ostaja podatek iz premierjevega nastopa. Za natančno primerjavo med državami je treba poznati tudi merilo lestvice: odobrena sredstva, izplačila upravičencem in povračila iz evropskega proračuna predstavljajo različne korake izvajanja projektov.

Janša se je zavzel še za več možnosti, da občine evropski denar usmerijo v infrastrukturo, ki jo najbolj potrebujejo. Opozoril je na neskladje med možnostmi financiranja kolesarskih povezav in težavami pri zagotavljanju denarja za vodovod, kanalizacijo ter ceste.

Prav izvedba teh naložb bo za prebivalce najotipljivejše merilo uspeha. Pri protipoplavnih ukrepih bo to manjša ogroženost domov, pri medicinski opremi dostopnejša obravnava, pri komunalni infrastrukturi pa urejena oskrba. Vladne napovedi bodo svojo težo dobile ob dokončanih projektih in prihrankih, ki jih bodo gospodinjstva lahko preverila na svojih računih.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Kako močna je v resnici Resni.ca?
17. 11. 2026 ob 6:00
Vse je minljivo
16. 11. 2026 ob 12:00