2019: leto razkroja institucij, Šarčevih metafor in "kaj nam pa morejo" vehemence

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Leto 2019 je pri koncu in preden na glavo skočimo v bazen novega leta je vredno pogledati, koliko vode je v njem ostalo iz prejšnjega leta in kaj ga je najbolj zaznamovalo.

Po mnenju Oxfordskega slovarja, je iztekajoče se leto najbolj zaznamovala beseda podnebna kriza, toda če bi sam moral izbirati besedo za Slovenijo, bi najbrž izbral besedo metafora.

Metafore - edini uspeh vlade, a uspešni smo bili drugje


Metafore so namreč tisto, kar je zaznamovalo prvo polno leto vladanja Marjana Šarca, saj je to praktično edino, kar lahko premier pokaže javnosti. Toda kljub temu, da je razen po metaforah Šarčeva vlada najmanj aktivna vlada v zgodovini Slovenije – v parlament je bilo vloženih rekordno malo zakonskih predlogov, je šlo letos Sloveniji kar dobro, vsaj po številkah.

Plače so v povprečju rasle hitreje kot inflacija, brezposelnost je bila skoraj najnižja v zgodovini, rasla sta tako uvoz kot izvoz, prav tako število prebivalcev. Slovenci smo bolj srečni, kot smo bili včasih, na svetovni ravni zasedamo 42 mesto. Odbor, ki izbira športnika leta je imel hudo zadrego, kandidatov, ki bi si zaslužili ta naziv, se je kar trlo.

vir: youtube


Športnik leta je tako postal Primož Roglič, ki je zmagal maraton Vuelta, tik za njim je bil košarkarski šampion Luka Dončić, pa Tim Gaiser in Janja Garmbret, srebro so na evropskem prvenstvu priigrali odbojkarji.

Šampioni kadrovanja


Šampion, toda v malo manj zgledni disciplinah je bil tudi »Luka Dončić slovenske politike« Marjan Šarec. Na političnem področju si bomo leto 2019 lahko zapomnili tudi kot leto popolnega razkroja institucij. Po principu »kuj železo dokler vladaš«, se je za nami leto kadrovskega cunamija. Kot zrele hruške so pod peresom Bojana Požarja drug za drugim padali ministri in drugi funkcionarji.

Padli ministri 13 slovenske vlade


Minister za kulturo Dejan Prešiček je odstopil, čeprav nikoli ne trpinči brez razloga, ministra za okolje Jureta Lebna je odnesla maketa za drugi tir, zdravstveni in kohezijski minister, Fakin in Purič sta odšla sama, poslanec LMŠ Dario Krajčič je odšel zaradi ukradenega sendviča, državni sekretar Peter Vilfan pa zaradi utaje davkov. Dobili smo novega direktorja Telekoma, uprava Petrola pa je »bila odstopljena« kmalu po tem, ko je njen predsednik Tomaž Berločnik postal menedžer leta. Zaradi pritiska na predsednici nadzornega sveta Uradnega lista, da propadlemu evropskemu poslancu Igorju Šoltesu »zrihta službo« se je moral posloviti generalni sekretar stranke LMŠ, Brane Kralj.

Razkorij institucij


»Zrihtanje službe« na SOVI, pa je bil »prvi žebelj v krsto« nedotakljivost Marjana Šarca. Če je prejšnje afere brez težav odbil in so ceno zanje plačevali drugi, sam pa se je sončil v astronomski javni podpori ob uvajanju »sendvič standardov«, je ta afera dosegla njega osebno. Zato je bila prva institucija, ki je bila letos obsojena na razkroj, parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalno – varnostnimi službami – KNOVS pod vodstvom Mateja Tonina. SOVA jim ni želela izročiti v pregled dokumentacije v zvezi z zaposlitvijo premierjeve znanke, sledile pa so tudi tožbe in prerekanja okoli arbitraže, ki že tretje leto ni implementirana, Slovenija pa dela nove in nove napake.

Vir foto: wikipedia, Twitter, tonin.si


Poročilo KNOVSa je razkrilo, da sta bila za prisluškovalni fiasko kriva Sekolec in Drenikova, ne pa SOVA, toda SOVA zdaj toži Toninovo komisijo, ker jo je oprala krivde, Drenikova pa namesto, da bi prevzela odgovornost za svoje napake toži državni zbor, ker je to razkril. Ob tem se najbolj smeji Hrvatom, ki jih je v tožbi Slovenije pred Evropskim sodiščem razveselil še Evropski pravobranilec, ki je pritrdil Hrvaški. Njegovo mnenje za sodišče sicer ni obvezujoče, lahko pa ga upošteva.

Zaradi domnevnega pritiska na POP TV-jevo novinarko je Marjan Šarec sklical Svet za nacionalno varnost, naslednjo žrtev rušenja institucij. Le tega je nato sklical še enkrat, tokrat zaradi Šiškove varde, nanj pa »pozabil« povabiti Predsednika republika Boruta Pahorja, vodjo opozicije Janšo in predsednika komisije za nadzor na obveščevalnimi službami Tonina, čeprav bi jih po zakonu moral. Sveta za nacionalno varnost pa se mu ni zdelo smiselno sklicati, ko je prišlo do ugrabitve Belokranjca, ko se je skoraj podvojilo število ilegalnih migracij ali ko je bila naša vojska spet ocenjena nezadostno.

Urjenje Štajerske varde. Vir: Facebook


Medtem ko Avstrija še vedno izvaja nadzor na schengenski meji, z njim pa je grozila tudi Italija, število nezakonitih migracij narašča in se je letos skoraj podvojilo, priča pa smo bili ugrabitvi, napadu na taksista in policista in kupom smeti, ki ostajajo za migranti, pa vlada daje bistveno večji poudarek preganjanju vard, samooklicanih obrambnih skupin, ki želijo policiji in vojski na meji pomagati loviti ilegalne migrante. In ker je bilo ugotovljeno, da s tem ne kršijo nobenega zakona, je šla vlada spreminjati kazenski zakonik, da bi varde lahko onemogočila, kakor skupaj z nevladnimi organizacijami onemogoča tudi policijo pri varovanju državne meje, kar je razkrila izpoved enega od policistov.

Kaj nam pa morejo


Razkroj institucij se je nadaljeval tudi na področju univerz, kjer so si vodilni izplačevali astronomske neupravičene dodatke, pa na področju sodstva, kjer smo bili priča odpisu dolgov družini Janković, pritiskom na sodnika Radonjića pri odpravi krivice po krivem obsojenemu Milku Noviću, pritiskom in celo ustavitvi dela parlamentarne komisije, ki je preiskovala zlorabe sodstva na primeru Franca Kanglerja in to celo na ustavnem sodišču, ki je do sedaj veljalo za nekakšen zadnji branik pravice v naši državi. Z imenovanji novih sodnikov, so taki le še redki avtorji ločenih mnenj.

Vir foto: Twitter račun dr. Jerneja Pikala. Fotomontaža: Domovina.je


Razkroj ustavnega sodišča pa se kaže tudi v nespoštovanju njegovih odločb. Vse leto so poslanci razpravljali in se še vedno ne dogovorili, ali bodo odpravili volilne okraje, ali uvedli preferenčni glas. Še bolj kot to pa bode v oči nespoštovanje ustavne določbe, ki zakonodajalcu določa, da uredi financiranje zasebnih šol z javno veljavnim programom, ki se vleče že peto leto. Minister dr. Jernej Pikalo je spisal zakon, s katerim je skušal stanje za zasebne šole še poslabšati, vendar je s svojo nonšalanco trčil v iniciativo združenih staršev, Državni svet z vetom in kanček dostojnosti, ki je še ostal SMC, da na ponovljenem glasovanju v DZ zakona ni podprla. Pikalo je nato napovedal sestavo ekspertne skupine, z ofenzivo pa se je spravil tudi na zasebne vrtce, srednje šole z napovedjo uvedbe državljanske vzgoje in kritike, ki si želijo, da bi otroci brali kakovostne knjige, medtem ko jim država prek knjižnic podarja obsceno literaturo, polno vulgarnosti, kletvic in normalizacije promiskuitete, pornografije, in kajenja marihuane. Morda pa gre tukaj iskati razlog, zakaj Slovenci vse manj beremo, kot je letos pokazala raziskava.

Bolje se je delalo, ko se ni nič delalo


Šolstvo pa ni bilo edino področje, kjer se je pokazalo, da se bolje godi tam, kjer vlada ne dela nič. Zdravstvo je bilo letos bojda prioriteta vlade. Reforme sicer ni na vidiku, je pa Slovenija skoraj doživela kolaps primarnega zdravstva. Zaradi nevzdržnih razmer so kolektivno odpoved delovnega razmerja vložili družinski zdravniki v Kranju, Celju in Nazarjah, vendar so to preklicali po tem, ko je ministrstvo napovedalo gasilske ukrepe, držalo pa se je na koncu le prvega izmed njih.

Je pa vlada vložila v skrajševanje čakalnih vrst dodatne milijone, ki pa vrst niso skrajšali, saj uradno ne vemo niti, kako dolge so. Vlada je pod pritiskom Levice ukinila tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s čimer je naredila ZZZS za resnično edinega monopolista nad največjim državnim podsistemom. Da je bilo vse skupaj res namenjeno izključno nadaljevanju organizirane kraje medicinskega denarja je pokazala tudi druga zavrnitev financiranja programa dr. Noču, ki je UKC Ljubljana rešil preplačil žilnih opornic.

Da pa je zdravje kljub temu pomembna vrednota, smo pokazali tako, da smo stopili skupaj, ko je bilo treba do zdravila pomagati dečku Krisu. V rekordnem času smo zbrali skoraj dvakratno vsoto od potrebne, da smo dečku omogočili prejem zdravila za njegovo redko bolezen.

Če okolje bo, bo, če ga pa ne bo, ga pa ne bo


avtor: Peter Merše


Tudi Slovenijo je letos zajela okoljska histerija, ki jo na svetovni ravni predstavlja Greta Thumberg. Toda le kar se tiče reševanja sveta in odprave kapitalizma, sodeč po transparentih na slovenskih šolskih štrajkih. Medtem pa Ljubljana nemoteno, brez presoje vplivov na okolje gradi kanalizacijo čez vodno zajetje, nad primorskim vodovodom izteka kerozin, v Moravčah odlagajo odpadke, še vedno pa ni urejeno tudi področje odlaganja odpadne embalaže, ki se kar kopiči, odkar jo je Kitajska nehala uvažati. Pretirano razmnoženi medvedi in volkovi pa ogrožajo že tako zaraščajočo se kulturno krajno podeželja.

Kljub razhodu z Levico je vlada tudi po vetu državnega sveta zbrala dovolj glasov za sprejetje proračuna. Kot zlata rezerva leve vlade se je znova izkazal Zmago Jelinčič s svojo nacionalno stranko. Ta se je izkazal tudi, ko je bilo treba potrditi ultraliberalko in zagovornico odprtih meja Angeliko Mlinar za novo, že tretjo kohezijsko ministrico te vlade.

Vir foto: Twitter Angelike Mlinar


Stranka SAB, ki se je opekla že pri zbiranju podpisov za spremembo ustave zoper zasebne šole, je pokazala, da ji tako manjka kadrov, da jih mora že uvažati. Pri čemer v oči bode to, da si Mlinarjeva, nesporno sicer Slovenka, državljanstva ni uredila že prej, ko je v Sloveniji bivala. Se je pa izkazala državna uprava, ki ji je državljanstvo »zrihtala« v rekordnem času. Žal pa je taka vnema za zamejske Slovence opazna le pri »rihtanju službe prijateljici Alenke Bratušek«, medtem ko je slovenska gimnastična zveza tržaške telovadke s slovenskega državnega prvenstva izločila, češ da so tujke.

Tudi Jelinčičeva železna rezerva pa ni pomagala Šarcu pri odpravi dodatka za delovno aktivnost. Ob rekordno nizki brezposelnosti namreč podeljujemo toliko socialnih pomoči kot v času krize, kar niti ni nenavadno, glede na to, da je vlada pod taktirko Levice, ko je ta še bila pogodbena opozicija dvignila socialno podporo skoraj do minimalne plače.

Znan obraz ima svoj poslanski sedež


Letos so potekale tudi Evropske volitve, kjer sta slavila SD in Šarec, SDS je skupaj s SLS spravil v parlament tri poslance, toda le dva svoja, NSi pa je sama spravila v parlament bivšo predsednico stranke. Šarcu se ni poznal fiasko ob zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu, kljub eni najnižjih volilnih udeležb v Evropi, pa se je le ta za odtenek dvignila. Glasovalo je 28% volivcev. Pokazalo pa se je tudi, da so razmerja med levim in desnim blokom ostala nespremenjena.

NSi je skušala nekaj svežine prinesti z napovedjo umestitve v sredino, SLS s protestom in odstrelom zveri, SDS pa z manj pojavljanja v javnosti ter aktivnim delom preiskovalnih komisij. Sodeč po anketah, jih čaka še veliko dela, da se razmerja obrnejo. Tako kot tudi novo stranko DOM, ki je klavrno propadla na evropskih volitvah, potem pa smo bili priča še pravi limonadi spora med predsednikom in podpredsednico ter predsednikovo ljubico.

Zlati tir, bronasta cesta


Zapletalo pa se je tudi pri gradbenih poslih. Tik pred koncem leta je DARS po seriji zapletov naposled vendarle podpisal pogodbo s turškim Cengizom za izgradnjo predora Karavanke, ki ga Avstrijci že pridno gradijo. Da so možne velike rezerve se je pokazalo na pogajanju, kjer je družba Kolektor svojo ceno spustila za 17 milijonov. Medtem pa se zapleta in draži  na vsakem koraku gradnje drugega tira, proti kateremu se je znova skušal upreti Vili Kovačič, ki pa ni zbral dovolj podpisov, da bi izpeljal referendum o poroštvenem zakonu za drugi tir.

Zakonu, ki daje poroštvo tudi tretji razvojni osi, za katero predvsem Korošci upajo, da bo ustavila centralizacijo, ki vse bolj duši Slovenijo. Selitev sedeža v Ljubljano je napovedalo še Gorenje in združena Abanka z Novo KBM. Na mizi se je v želji po preprečitvi centralizacije znašel nov predlog uvedbe pokrajin, ki pa zaenkrat še ne kaže, da bo kmalu realiziran.

Take in drugačne nepremičnine


Vir foto: wikipedia


Nasprotno lahko rečemo za nova pravila Banke Slovenije, ki so že realizirana in bodo mnogim družinam onemogočila dostop do lastne nepremičnine, dobrine, ki se je v letošnjem letu tudi najbolj podražila. Med nepremičnine pa po stečaju Adrie Airways štejemo tudi njena letala. Vlado je dogodek ujel povsem nepripravljeno. Medtem ko druge letalske družbe že prevzemajo Adriine lete z ljubljanskega letališča pa država po prvem šoku stečaja, ustanavlja novega nacionalnega zgubaša.

Toda leto, ki odhaja je bilo tudi lepo. Spominjali smo se 100 obletnice združitve Prekmurcev z matičnim narodom in 100 obletnice odprtja prve univerze na slovenskih tleh, spominjali smo se 30 obletnice plebiscita in se poslovili še od enega izmed tvorcev osamosvojitvene zgodbe, Ivana Omana.

Čim več lepih trenutkov vam želimo tudi v letu 2020.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike