Vlada išče kadre v tujini: naturalizacija Angelike Mlinar je "v nacionalnem interesu"

Vir foto: Twitter Alenke Bratušek
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je na današnji seji sklenila, da za podelitev državljanstva Angeliki Mlinar po postopku izredne naturalizacije "obstaja interes Republike Slovenije".

Slednje je sicer mogoče le, če izredna naturalizacija pomeni "izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda," pri čemer se naj ne bi uporabljala za "reševanje pomanjkanja ustreznih strokovnjakov na posameznih področjih".

Angelika Mlinar, ki je po narodnosti Slovenka, a državljanka Republike Avstrije, na predlog SAB kandidira za ministrico za kohezijo. Izredno naturalizacijo želi vlada uporabiti za preskok rednega, dolgotrajnejšega postopka. A ključen problem ostaja v Avstriji, ki dvojna državljanstva izdaja le namenoma, Mlinarjeva pa se avstrijskemu ni pripravljena odpovedati. 

"Vlada je danes ugotovila, da obstaja interes Republike Slovenije za sprejem omenjene osebe v državljanstvo Republike Slovenije. Na podlagi tega mnenja in ob izpolnjevanju ostalih zakonsko določenih pogojev bo v nadaljevanju upravnega postopka Ministrstvo za notranje zadeve izdalo odločbo o sprejemu osebe v državljanstvo Republike Slovenije."

Tako so po seji vlade napovedali, da bodo državljanstvo novi kandidatki za ministrico za kohezijo skušali zagotoviti po hitrem postopku, na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu, ki pod določenimi pogoji omogoča izredno naturalizacijo.

In sicer, če naturalizacija polnoletne osebe "koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov," pri čemer osebam slovenske narodnosti ni potrebno izpolnjevati pogoja enoletnega neprekinjenega bivanja v Sloveniji.

Pa vendar je, po Uredbi o merilih za zagotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo, izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov mogoča le, "če prosilec iz prejšnjega odstavka izkazuje večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah." 

Še strožje pa uredba definira vsebinske razloge in sicer mora iti za "izjemen prispevek" k družbi, pri čemer področje politike sploh ni navedeno. Obenem pa v odredbi izrecno piše, da se izredna naturalizacija "ne uporablja kot instrument reševanja pomanjkanja ustreznih strokovnjakov na posameznih področjih".

Kljub navedenim oviram vlada pri dodeljevanju državljanstva Angeliki Mlinar uporablja "izredno naturalizacijo iz nacionalnih interesov", ker je skrajni rok, do katerega mora biti podan predlog novega ministra za kohezijo, 7. januar. Oseba brez državljanstva pa ne more biti predlagana za ministrico v vladi RS (to sicer ni izrecno prepovedano, a izhaja iz smiselne uporabe prava).

Avstrija pri dvojnih državljanstvih izjemno stroga


Vlada s postopkom izredne naturalizacije Angelike Mlinar nadaljuje, čeprav sploh ni jasno, ali bo Mlinarjevi dvojno državljanstvo dopustila njena matična država.

Izjeme so v Avstriji mogoče le, če je oseba pridobila dvojno državljanstvo ob rojstvu, če je dvojno državljanstvo v interesu Republike Avstrije, če osebi odrečejo njeno originalno državljanstvo ter pod pogojem, da za dovoljenje za dvojno državljanstvo pri Republiki Avstriji zaprosijo preden pridobijo državljanstvo tuje države. V nasprotnem primeru jim grozi odvzem avstrijskega državljanstva.



Nasprotovanje, da se Angeliki Mlinar omogoči pridobitev slovenskega državljanstva, je včeraj izrazil vodja avstrijskih svobodnjakov, Norbert Hofer. Kot pravi, to ni dobro za Avstrijo, saj bi lahko Mlinarjeva kot slovenska ministrica ravnala v nasprotju z interesi Avstrije.








[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
KOMENTAR: Uredništvo
Vlada lastno kadrovsko krizo rešuje z zlorabo zakonodaje
Dve stvari držita: Angelika Mlinar je pripadnica slovenske narodne skupnosti in kot takšna upravičena do državljanstva Republike Slovenije, če si tega želi, seveda v skladu z ustreznimi postopki. In drugič, glede na plitkost kadrovskega bazena obstoječe vladne garniture je razumljivo, da okrepitve iščejo v tujini; v tem smislu bi bila Mlinarjeva kot nekdanja avstrijska parlamentarka in evropska poslanka nedvomno med bolj kompetentnimi ministri. A slednje Šarčevi vladi še ne da pristojnosti, da slovensko zakonodajo zlorablja v svoje partikularne interese. Jasno je namreč, da je bil 13. člen zakona o izredni naturalizaciji dodan z nameni, da Slovenija pridobi vrhunske znanstvenike, športnike, kulturnike, ne pa da preko njega politika rešuje svoje kadrovske primanjkljaje. Pravzaprav uredba tovrstne motive izrecno omenja kot neustrezne za dodeljevanje državljanstva po tem postopku. Mar v tej državi res kdorkoli verjame, da bo izredna naturalizacija Mlinarjeve pomenila "izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda"?!? Na koncu koncev je jasno, da je tovrstna zloraba zakonodaje še en način prekrivanja nekompetentnosti, nesposobnosti in intelektualne ter strokovne šibkosti aktualne politične oblasti. Ter neposredna posledica "politike instant strank za enkratno uporabo", ki na ključne državne funkcija naplavlja amaterje brez potrebne politične kilometrine, znanj, izkušenj in know howa pri vodenju države. Če bi kriterij bil zgolj to, bi bilo v danih okoliščinah celo najpametneje, da Angelike Mlinar ne postavijo zgolj za ministrico za kohezijo, temveč kar za predsednico vlade.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike