Simona Drenik toži, ljudje pa ne morejo verjeti, v kakšni državi živimo

vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Prejšnji teden jo je napovedala, zdaj je grožnjo uresničila: Simona Drenik Bavdek, nekdanja agentka MZZ, odgovorna za arbitražni postopek, je vložila tožbo proti Državnemu zboru, od katerega zahteva umik spornega poročila Knovsa, ki jo bremeni izdaje podatkov in kršenja pravil.

Knovs je po besedah njenega zagovornika Romana Završka globoko kršil ustavne pravice Drenikove, saj jo je na zaslišanje vabil kot osebo, ki bo nekaj le pojasnila, na koncu zasliševal kot osumljenko oziroma preiskovanko. Drenikova je bila na koncu spoznana za krivo, zato ji sodno varstvo ne pripada. Ostane ji edino pot preko upravnega sodišča, kamor je vložila tožbo, češ, da so ji bile kršene pravice med samim postopkom zaslišanja.

Drenikova Židanu predlagala umik poročila z dnevnega reda


Obravnava obremenilnega poročila je sicer predvidena za januarsko sejo Državnega zbora, in Drenikova je pred časom že poskušala doseči njegov umik z dnevnega reda. A predsednik Židan je po posvetovanju s podpredsedniki, zakonodajno-pravno službo, vodji poslanskih skupin in predsednikom Knovsa Toninom poročilo obdržal na dnevnem redu.

Drenikova je sprva napovedovala, da bo zahtevala le umik javnega dela, objavljenega na strani DZ. Kot pa je razbrati iz izjave odvetnika Završka, sedaj zahteva umik celotnega poročila. To pomeni, da Državni zbor poročilo razglasi za nično. S tem se Drenikova in verjetno tudi arbiter Sekolec razbremenita in opereta vsakršne krivde, saj poročilo uradno nikoli ne bo obstajalo.

Sama ocenila, da ni kriva


Pravno podlago za tožbo je tožeča stran našla v dejstvu, da se Drenikovi zdi, da so ji bile pravice kršene. "Stranka je ocenila, da že zgolj ugotovitev, da gre za poseg v njene pravice, zadostuje," je povedal odvetnik. Tudi krivdo, ugotovljeno v poročilu, zavrača.

Tožniki zaenkrat odškodnine ne zahtevajo. Odvetnik Završek je dal vedeti, da razmišljajo v smeri poravnave. Želijo le umik poročila in to, da se Tonin Drenikovi opraviči. Če pa bo sodišče podalo sodbo v prid tožnikom, Državni zbor pa bo poročilo obdržal, ni izključena tudi odškodninska tožba. Pojasniti moramo, da tudi če sodišče ugotovi, da so Drenikovi pravice bile kršene, to še ne pomeni, da Državni zbor avtomatsko umakne poročilo.


Odzivi s Twitterja:







Ji je morda manjkalo motivacije?



Avtor ji po svoje prikimava:

A novinar Večera daje prav Drenikovi, češ da je "oprana krivde":


V bran človekovih pravic Drenikove se je postavil tudi novinar Igor Mekina:

A dejstvo ostaja - početje Sekolca in Drenikove je zrušilo najpomembnejšo zunanjepolitično zadevo Slovenije zadnjih let:

KOMENTAR: Uredništvo
Kam je šla odgovornost javnih uslužbencev?
Že dolgo lahko spremljamo zaplete okoli Knovsa in prisluhov, priča smo tudi kupu drugih, banalnih in absurdnih afer. Ob vsem tem ne moremo mimo dejstva, da gre v večini primerov za skrajno neodgovorno obnašanje javnih uslužbencev. Jasno je, da sta tako Drenikova kot Sekolec kršila pravila. Ta prepovedujejo komunikacijo med osebami v njunem položaju, in sicer zato, da zagotovijo kar najbolj pošten postopek. Osebe, ki delujejo v interesu pravičnosti, morajo v dani situaciji ravnati odgovorno, da te pravičnosti ne ogrozijo. Omenjena uradnika sta se obnašala, kot da jima je vseeno, če pošten postopek ogrozita; da jima je vseeno, če ne delujeta v interesu države. Delovala sta neodgovorno. In ko jima je bilo to dokazano in povedano, še vedno nočeta sprejeti odgovornosti. Nihče od njiju noče nositi posledic za svoja dejanja. Sekolec beži pred novinarji, Drenikova z dlakocepstvom išče izhod skozi pravne luknje. To sta le dve osebi, ki sta trenutno najbolj na očeh javnosti. Zaskrbljujoče pa je, ker je njuno početje odraz dejanske miselnosti velikega dela družbe. Mogoče moramo kot narod dozoreti in se naučiti odgovornost sprejemati in v skladu s tem tudi ravnati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike