V EPP obsodili kriminalizacijo demokratičnega nadzora

Vir: @MatejTonin na X
POSLUŠAJ ČLANEK

Pregon poslancev NSi je resna grožnja vladavini prava, je opozorila evropska politična skupina EPP, ki ji pripada stranka NSi. Predsednik EPP Manfred Weber je ob tem pozval Evropsko komisijo, naj se posveti tej nesprejemljivi kriminalizaciji demokratičnega nadzora.

Po medijskem poročanju, da je proti štirim poslancem NSi vložen obtožni predlog, je evropska politična skupina EPP v posebni izjavi obsodila kriminalizacijo demokratičnega nadzora, ki se dogaja s pregonom opozicijskih poslancev, ki so opravljali svoje zakonske in ustavne dolžnosti ter so bili dolžni ukrepati, ko so se pojavili indici o nezakonitem prisluškovanju. V uradni izjavi so med drugim zapisali: »Preganjanje opozicijskih poslancev Nove Slovenije, ki ga izvaja tožilstvo, odpira resne pomisleke glede spoštovanja demokratičnih standardov in vladavine prava v Sloveniji.«

Spomnimo, kot je poročal N1, je Specializirano državno tožilstvo (SDT) v zadevi Knovs na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog proti (tudi nekdanjim) članom parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi. Šlo naj bi za Janeza Žaklja, Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca in Jožefa Horvata, ki so na seji novembra 2023 sprejeli sklep, da komisija na policiji opravi nenapovedan nadzor. V skupini Knovs, ki je nekaj dni kasneje opravila nadzor na policiji, sta bila poleg Žaklja in Tonina še dva koalicijska člana komisije, in sicer Teodor Uranič (Svoboda) in Predrag Baković (SD). Kot jim očitajo, naj bi Žakelj in Tonin preverjala, ali policija prisluškuje nekaterim akterjem iz afere Dars, ki so povezani z NSi – omenjalo se je Valentina Hajdinjaka. V ta namen naj bi posredovali seznam telefonskih številk.

Žakelj je obtožbe o zlorabi Knovsa že lani označil za laž in zlonamerno podtikanje. Kot je pojasnil, je pooblaščena skupina Knovsa lani opravila več nenapovedanih nadzorov v vseh nadzorovanih službah. »Nadzori so vedno opravljeni korektno in v skladu z zakonom, vsaka nadzorovana služba, torej tudi generalna policijska uprava, pa ima možnost, da nadzor odloži, če bi to recimo resno ogrozilo potek preiskave ali predkazenskega postopka,« je pojasnil. Žakelj je takrat še izpostavil, da so se obtožbe pojavile po tem, ko je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič opozorila, da je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič krivo pričal pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume političnega vpletanja v policijo in po tem, ko je Knovs obvestil javnost o sprejetju poročila glede aretacije domnevnih ruskih vohunov, ki sta obremenjevala tako premierja Roberta Goloba kot tudi direktorja NPU.

Očitke o zlorabi Knovsa je takrat zavrnil tudi Tonin, ki je poudaril, da gre za politični obračun z NSi. Kot je dejal, naj bi sledi vodile do Vesne Vuković – seznam omenjenih telefonskih številk naj bi ji dostavila policija. »Samo v Sloveniji se lahko zgodi, da te obtožijo zlorabe položaja, potem ko postopkovno brezhibno izpelješ celoten nadzor in policija na izvedbo nima nobene pripombe,« je dejal Tonin.

Kot so lani poleti pojasnili na mariborski policijski upravi, so na podlagi vseh zbranih obvestil in dokazov zaradi utemeljenega suma, da so osumljeni v sostorilstvu storili kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu kazenskega zakonika (v povezavi z 20. členom istega zakonika) na SDT podali kazensko ovadbo zoper (prej omenjene) štiri fizične osebe. Specializirano državno tožilstvo je za medije nedavno potrdilo, da je 2. februarja vložilo obtožni predlog na okrajno sodišče v Ljubljani. Po poročanju N1 naj bi tožilstvo Evropskemu parlamentu tudi posredovalo zahtevo za odvzem imunitete evropskega poslanca Tonina. »Kako predvidljivo! Poslanci NSi so za pregon znova izvedeli iz medijev, potem ko se je v predvolilno kampanjo očitno vključilo še tožilstvo. Vsakič, ko vznikne upanje za desnosredinsko vlado, udarijo po NSi,« so v stranki NSi zapisali na omrežju X.

V evropski politični skupini EPP so poudarili, da bodo vedno zagovarjali demokratični nadzor, pravice opozicije in temeljna načela vladavine prava. Dodali so: »Poskusi kriminalizacije parlamentarnega nadzora predstavljajo nevaren precedens. Instrumentalizacija tožilstva tik pred volitvami za politične in volilne namene je nesprejemljiva in spodkopava zaupanje javnosti v sodstvo.« Na to je v nastopu pred novinarji v Evropskem parlamentu v Strasbourgu opozoril tudi predsednik EPP Manfred Weber, ki je Evropsko komisijo pozval, naj ta primer pregona vzame pod drobnogled. Ob tem je izpostavil vprašanje, zakaj je bil obtožni predlog vložen tik pred volitvami.

Kot je izpostavil Weber, bodo volivci v Sloveniji tisti, ki bodo imeli zadnjo besedo na volitvah. Bi pa bila po njegovi oceni desnosredinska vlada pod vodstvom Janeza Janše za Slovenijo boljša izbira, kot je sedanja. Hrvaška je namreč v zadnjih desetih letih odlično razvila svojo gospodarsko moč – kar je po njegovih besedah posledica desetih let stabilne desnosredinske vlade.

Vložitev obtožnega predloga zoper poslance NSi v zadevi Knovs je po besedah predsednika stranke Jerneja Vrtovca predvidljiva poteza. »Kot kaže, se je tudi tožilstvo odločilo vstopiti v volilno kampanjo,« je dejal. Marko Lotrič (Fokus) je poudaril, da razne obtožnice in prijave v zadnjem trenutku pred volitvami razume kot populizem in nagajanje. Predsednica SLS Tina Bregant je poudarila, da je treba verjeti v pravno državo – sama verjame, da se bo pokazala resnica. Oglasil se je tudi Janša, ki se je spraševal, v kateri državi je diplomiral Miha Šepec (Pravna fakulteta UM) – morda v Moskvi, Minsku ali na Kubi? 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Nov parlament, nova politika?
9. 4. 2026 ob 12:00