Bi strožji nadzor nevarnih storilcev lahko preprečil tragedijo?

»Ubit je bil mladenič, čigar življenje se je šele dobro začelo, 29. maja bi moral imeti maturantski ples in je že imel kupljeno obleko. Težko mi je govoriti o tem,« je dejal župan Drniša, malega mesta na Hrvaškem. Policija je ponoči aretirala Kristijana Aleksića, ki je v soboto ob 23.05 s strelnim orožjem na terasi stanovanjske hiše umoril 19-letnika, ki mu je prišel dostavit pico. Kot pišejo hrvaški mediji, je Aleksić pred leti že moril – leta 1994 je 17-krat zabodel 22-letnico, ki se je sprehajala do babičine hiše. Sojenje se je začelo leta 2001, morilec pa je bil obsojen na 12 let zapora. Bi lahko ponovni umor s primernim postpenalnim sistemom preprečili?

Mesto Drniš je po umoru 19-letnika še vedno v šoku. Župan Tomislav Dželalija je v ponedeljek dejal, da so občani preživeli dve neprespani noči, medtem ko bo v torek razglašen dan žalovanja in bo potekal pogreb preminulega mladeniča, piše Slobodna Dalmacija. »Občutek, da se je v mestu zgodil umor, je neprijeten, saj je Drniš mirno mesto, kjer nikoli ni bilo takšnih črnih scenarijev,« je dejal Dželalija in dodal, da je še posebej pretresljivo, ker je življenje izgubil mlad človek, ki bi se mu moralo življenje šele začeti.

»Ubit je bil mladenič, čigar življenje se je šele dobro začelo, 29. maja bi moral imeti maturantski ples in je že imel kupljeno obleko. Težko mi je govoriti o tem,« je dejal župan Drniša. Pravi, da je šel zjutraj v mesto in ga zalotil popolnoma praznega – tržnica in ulice so bile brez mimoidočih. Drniš se mora začeti vračati v normalno življenje, vendar bodo otroci v šolah potrebovali psihološko pomoč. Ravnatelj šole Hrvoje Pekas je dejal, da je šlo za vzornega učenca in športnika ter da je celotna skupnost pretresena zaradi tragedije.

V iskanju storilca je sodelovalo maksimalno število policistov in službenih iskalnih psov, ob uporabi vseh razpoložljivih naprav in opreme, vključno s helikopterjem in brezpilotnimi letalniki (droni). In takšna oprema je bila dejansko tudi potrebna, saj je osumljeni storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi zabrisal svoje sledi. Kot pišejo hrvaški mediji, je osumljenec po streljanju pobegnil peš, nato pa se skril na težko dostopnem območju, kjer so med drugim številne jame. Domačini so za Dalmacijo Danas povedali, da se je Aleksić preko železniške proge in grmovja vračal proti hiši. Po njihovih besedah naj bi za seboj posipal poper, da bi zmedel sled policijskim psom, ki so ga lovili.

Ko je bil star 18 let, je preizkušal, ali je sposoben nekoga ubiti

Storilec je policiji znan že od prej. Ko je bil star 18 let, je namreč 17-krat zabodel 22-letnico, ki se je sprehajala do babičine hiše. Odkrili so ga šele leta kasneje, ko se je bratu hvalil, da je ubil nedolžno dekle. Umor naj bi načrtoval celo leto. Navaden nož za kruh je namenoma predelal in zbrusil, ročaj pa ovil s kablom, da mu ne bi zdrsnil iz rok. S seboj je vzel še kovinsko palico. Žrtev je pričakal v zasedi in jo najprej večkrat zabodel v hrbet. Ko se je branila in poskušala pobegniti, jo je s palico udaril po glavi in jo na tleh ponovno zabodel.

Na zaslišanju je hladnokrvno izjavil, da proti žrtvi ni imel nič osebnega, ampak da je bila to zanj le »iniciacija v svet morilcev«. Rekel je, da je nenehno gledal ameriške filme z nasiljem in opazil, da mu ob tem narašča adrenalin. Preprosto je želel preizkusiti, ali je sposoben nekoga ubiti. Na sodišču je bil obsojen na 12 let zapora ob izreku ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja.

Njegovo mladost so takrat jemali kot olajševalno okoliščino, sodni izvedenci psihiatrične stroke pa so opravili dve izvedenski mnenji in ugotovili, da ni popolnoma neprišteven, je pa bila njegova prištevnost v času dejanja bistveno zmanjšana. Poleg tega naj bi trpel za duševnimi motnjami, bil izrazito introvertiran ter zakompleksan zaradi teže in pomanjkanja družbe. Po izreku sodbe je Aleksić po takratnih poročilih iz sodne dvorane pravosodnega policista vprašal, koliko je ura. Ko so mu povedali, da je malo pred poldnevom, naj bi mirno odgovoril: »Super, ravno pravi čas za kosilo.« Med prestajanjem kazni je bil nasilen tudi do drugih zapornikov.

Leta 2020 je Aleksić grozil svoji sorodnici in njenem otroku. O njegovi kazni je odločalo sodišče v Šibeniku. Ker v prekrškovni evdenci niso našli prekrškov, so zaključili, da gre za »nekaznovanega gospoda«. Zato so mu kazen znižali na 1.600 kun (okoli 210 evrov) in mu dali le prepoved približevanja. Kazensko evidenco so očitno spregledali. Leta 2023 je bil na občinskem državnem odvetništvu v Šibeniku ovaden zaradi nedovoljene posesti, izdelave in nakupa orožja ter eksplozivnih snovi. Pri njem so tudi našli seznam oseb, ki so se mu zamerile – šlo je za 12 svetlolasih žensk, ki jih je želel likvidirati. Takrat naj bi ga po nekaj dneh izsledili, ga zaslišali in izpustili. Po nekaterih informacijah je bila proti njemu vložena obtožnica, vendar vse kaže, da se sojenje sploh še ni začelo.

Sosedje aretiranega Aleksića so povedali, da je omenjeni v Drnišu nenehno povzročal nerede. »Edini krivec je sistem, nihče drug, samo sistem ... To, kar se je zgodilo, je bilo le vprašanje časa,« je dejal eden izmed njih. Njegov prijatelj pa je dodal, da je Aleksić nekaj dni pred tem prišel v lokalno trgovino in pred ljudmi komentiral ter spraševal, ali kamere delujejo in ali bo posneto, če nekoga ubije. »Nenehno je imel v ustih to besedo 'ubiti' ... Tu sploh ni treba nobenega sojenja ali česarkoli drugega, nikakršnega postopka, saj se ve, kako bi moralo biti ... ne pa neka sojenja, da ga bomo mi hranili naslednjih 20 let,« je dejal drug sosed.

»To ni nič čudnega, tudi njegov oče je bil problematičen, rad se je tepel, delal pa je kot sprevodnik na vlaku ... To je verjetno genetsko, on pa bi moral še vedno sedeti v zaporu, vsi takšni bi morali sedeti dosmrtno ... Naša družba je popolnoma zastrupljena, če je nekdo nekaj storil, ga je treba obsoditi in imeti pod nadzorom, ne pa da nikomur ni več mar, ko ga spustijo iz zapora,« je poudaril 78-letni sosed. Po njegovih besedah za Aleksića nihče ni skrbel niti ga ni nihče preverjal.

Naš sistem ne pozna nadzora in integracije po izpustitvi nevarnih storilcev

Sistemski problem, ki ga ta primer tako nazorno prikazuje, je odsotnost t. i. »postpenalne oskrbe« (nadzora in integracije po izpustitvi) ter nepovezanost med zdravstvenim in kazenskim sistemom, ko gre za duševne motnje. Na Hrvaškem (pa tudi v Sloveniji) se človeka po prestani kazni pogosto preprosto spusti na prostost brez vsakega resnega nadzora ali obveznega vodenja, če mu je kazen potekla.

Na drugi strani pa ima na primer Nemčija izjemno strogo urejeno vprašanje storilcev, ki so odsedeli svojo kazen, a so še vedno nevarni za družbo. Ko nevarnemu storilcu poteče zaporna kazen, ga sistem ne spusti na ulico. Če psihiatrični izvedenci ocenijo, da je oseba še vedno grožnja, sodišče odredi varnostni pridržek, ki ga v naši zakonodaji sploh ne poznamo. Človek ostane zaprt v specializirani ustanovi na podlagi svoje trenutne nevarnosti, ne več na podlagi starega zločina.

V Avstriji nevarnega storilca z duševnimi motnjami lahko namestijo v posebne ustanove – forenzično-terapevtske centre. Človek ostane zaprt toliko časa, dokler obstaja nevarnost, da bo dejanje ponovil. Če ima storilec hudo duševno ali osebnostno motnjo (npr. psihopatijo) in je zaradi tega ob dejanju bistveno zmanjšano prišteven, ga sodišče obsodi na zaporno kazen, hkrati pa mu nato odredi še namestitev v terapevtskem centru.

Na Norveškem in Danskem poznajo sistem, kjer se nevarnim storilcem (lahko tudi z osebnostnimi motnjami) sploh ne določi fiksna zaporna kazen, če so ocenjeni kot trajno nevarni – če psihiatri ocenijo, da je po določenem času še vedno moten oz. nevaren, se mu kazen podaljšuje. Storilec gre iz zapora šele takrat, ko zdravstvo in sodstvo skupaj ocenita, da je varen. Tudi na Nizozemskem imajo sistem, kjer lahko nasilni storilci z duševnimi motnjami ostanejo zelo dolgo v forenzičnih psihiatričnih ustanovah – a za tak sistem je treba imeti dovolj ustanov, predvsem pa kadra.

V Veliki Britaniji in ZDA se pri težkih zločinih pogosto izreče kazen, ki vključuje dosmrtni nadzor – storilec po zaključeni kazni sicer lahko pride iz zapora, vendar je do konca življenja na pogojnem izpustu. Dodeljen mu je uradnik za pogojne izpuste – če storilec izpusti psihiatrični pregled, če ne jemlje tablet, če ga sosedje prijavijo itd., gre zaradi kršenja pogojev nazaj v zapor. Nadzor je aktiven, ne pasiven. V Veliki Britaniji imajo sisteme, imenovane high risk offender management, pri katerih policija, probacija in psihiatrija skupaj spremljajo posebej nevarne storilce. Tam so psihopatske oz. antisocialne poteze zelo pomemben faktor pri oceni tveganja.