Poslanci nove koalicije in Resnice z 48 podpisi za mandatarja predlagali Janšo

Poslanke in poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice so danes v DZ vložili kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja. Koalicijsko pogodbo in vstop v vlado so potrdili v vseh strankah bodoče koalicije – NSi, SLS, Fokus in Demokrati. V Resnici so v soboto potrdili, da bodo glasove prispevali tudi oni, a da ostajajo v opoziciji.

Bodoči mandatar za izvolitev potrebuje 46 glasov, ki jih Janša s koalicijskimi partnericami NSi, SLS, Fokus in Demokrati sicer nima – zmanjkajo mu trije glasovi. Si pa Janša lahko obeta tudi glasove Resnice, saj je predsednik Zoran Stevanović v soboto potrdil podporo svoje stranke. Janša tako za predsednika vlade kandidira z 48 poslanskimi glasovi.

V prihodnjih dneh bo sledilo še glasovanje o novem mandatarju, kar se lahko zgodi že v petek.

Robert Golob je tik pred zdajci v ponedeljek sporočil, da bi Svoboda podprla tehničnega mandatarja, ki bi ga predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Slednja je prejšnji teden dejala, da bi bila takšna rešitev lahko le plod medsebojnega spoštovanja in soodgovornosti do prednostnih nalog.

»V Svobodi smo volivkam in volivcem obljubili, da bomo storili vse, da preprečimo vlado Janeza Janše. S tem namenom smo pripravljeni podpreti tudi tehničnega mandatarja za sestavo nove vlade, ki bi ga predlagala predsednica republike,« so sporočili iz Svobode. Tak predlog bi sicer podprli le za obdobje dveh let oz. do predčasnih volitev.

Predsednica republike lahko v drugem krogu predlaga svojega kandidata za mandatarja, tudi tako imenovanega tehničnega mandatarja. Vendar pa o predsedniku vlade na koncu odloča državni zbor, zato je ob zagotovljeni absolutni večini glasov za Janeza Janšo praktično jasno, da kandidat predsednice ne bi mogel biti izvoljen. Predlog tehničnega mandatarja bi bil v takšnih okoliščinah predvsem politično sporočilo, ne pa realna alternativa za oblikovanje vlade.

Predsednica je sicer imela idejo o oblikovanju vlade, v kateri bi bili skupaj največji parlamentarni stranki Svoboda in SDS, Golob in Janša pa bi se na dve leti menjala na čelu vlade – njena ideja ni padla na plodna tla. Golob je nasprotoval temu, da bi Janša sploh vodil vlado, Janša pa naj bi se glede oblikovanja vlade že skoraj dogovoril.

Janšo je podprl tudi vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Slednji je bil sicer kritičen do evropskega poslanca Branka Grimsa (SDS/EPP). Na novinarski konferenci ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta je izpostavil, da Grims ne spoštuje osnovnih načel skupine – to so proevropska usmerjenost, podpora Ukrajini in spoštovanje vladavine prava.