Nov poziv Evropski komisiji naj pozorno spremlja dogajanje v Sloveniji

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Foto: Jaka Krenker
POSLUŠAJ ČLANEK

Ostrim kritikam predsednika EPP Manfreda Webra, ki je kazenske ovadbe štirih vidnih članov NSi le sedem tednov pred volitvami označil za nevaren poskus kriminalizacije parlamentarnega nadzora in neposreden poseg v volilno tekmo, se je z uradnim pismom pridružila še Lena Düpont. Kot koordinatorka odbora LIBE za državljanske svoboščine in pravosodje, je v dopisu evropskemu komisarju za pravosodje Michaelu McGrathu zahtevala takojšen nadzor Bruslja nad dogajanjem v Sloveniji. Pri tem je opozorila, da časovni okvir tožilskih postopkov resno spodkopava zaupanje v neodvisnost pravosodja in vladavino prava v državi.

Koordinatorka odbora EPP LIBE (Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve) Lena Düpont je poslala pismo Michaelu McGrathu, evropskemu komisarju za pravosodje. Pozvala je Evropsko komisijo, naj v svojem naslednjem letnem poročilu o vladavini prava v Sloveniji vključi tudi dotične kazenske postopke kot primer političnega pritiska na opozicijo. Izrazila je svojo globoko zaskrbljenost glede nedavnega dogajanja v Sloveniji, ki po njeno vzbuja resna vprašanja o spoštovanju vladavine prava, neodvisnosti sodstva in demokratičnih norm. »Moje jasno stališče je, da je parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami ustavna in demokratična funkcija. Poslanci morajo imeti možnost opravljati svoje dolžnosti brez strahu pred neupravičeno kriminalizacijo ali pravosodnim pritiskom,« je zapisala in dodala, da trenutne obtožnice, predvsem pa časovni okvir teh postopkov le nekaj tednov pred državnimi volitvami, vzbujajo resno skrb, da se lahko tožilski proces dojema kot spolitiziran in potencialno uporabljen kot orodje za vplivanje na politično tekmo.

Spomnila je, da ni prvič, da se v Sloveniji pojavljajo resni pomisleki v zvezi z uporabo kazenskih postopkov v politično občutljivem kontekstu. Navedla je primer Janeza Janše, ki je bil zaprt tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 in izpuščen po nekaj mesecih. Postopki so bili kasneje ustavljeni, ker ni bila potrjena nobena končna ugotovitev o krivdi. »Ta primer je bil v javnosti splošno dojet kot politično motiviran in je resno spodkopal zaupanje javnosti v pravosodni sistem,« je zatrdila.

Navezala se je tudi na misijo za ugotavljanje dejstev v Sloveniji, ki je bila izvedena aprila lani in je pod sedanjo vlado premierja Roberta Goloba ugotovila resne pomisleke glede vladavine prava, pravilnega delovanja neodvisnih institucij ter svobode in pluralnosti medijev.

Vladavina prava je temeljna vrednota Evropske unije
»Zagotavljati jo je treba dosledno in ne glede na politični kontekst ali volilne koledarje. Kazenski postopki proti članom parlamenta, ki izvajajo nadzorne naloge, ne smejo povzročiti zastraševalnega učinka na demokratično odgovornost ali na sposobnost izvoljenih predstavnikov pri izvajanju njihovih ustavnih dolžnosti,« je zatrdila Lena Düpont in pozvala Evropsko komisijo, da pozorno spremlja tekoče sodne postopke in vse ukrepe organov pregona v zvezi z izvoljenimi predstavniki ali političnimi akterji v Sloveniji; oceni, ali sta časovni okvir in vsebina teh pregonov združljiva z obveznostmi Slovenije po pravu EU, vključno s spoštovanjem vladavine prava in demokratičnih standardov; preuči morebitne ustrezne nadaljnje ukrepe v okviru mandata komisije, vključno z uporabo razpoložljivih instrumentov v okviru mehanizma vladavine prava in sorodnih mehanizmov; ter zagotovi, da se vsi relevantni dogodki ustrezno odrazijo v rednem poročanju Komisije o vladavini prava v državah članicah.

Na dogajanje sta se odzvala evropska poslanca Šarec in Prebilič

»Manfred Weber, predsednik politične skupine Ljudske stranke v Evropskem parlamentu (EP) si je s svojimi izjavami privoščil grob poseg v neodvisnost slovenske pravosodne veje oblasti. Ko komentira delo tožilstva v zadevi Knovs, pri tem mirno reče, da je tožilstvo podrejeno vladi, oziroma vladajoči koaliciji. Če podpira NSi iz političnih razlogov in jih poskuša zaščititi, oziroma omejiti škodo, je to pokazatelj, da mu ni nič mar za vladavino prava,« je zapisal evropski poslanec Marjan Šarec (Renew/Svoboda) ter ocenil, da se Weber vmešava v delo slovenskih organov in s pozivi Evropski komisiji vrši pritisk nanje. »Če pa res verjame, da se to dogaja, je pa najmanj naiven, v kar pa močno, močno dvomim,« je še pripomnil.

»Če ste imeli pogum vršiti nenapovedane nadzore in igrati Jamese Bonde ter poskušati pridobivati podatke, potem bodite zdaj možje in povejte, da spoštujete pravosodne organe in da boste dokazali, da niste kršili zakona in prekoračili pooblastil. Ker pravosodje ni neka agencija ali politično telo, temveč je ena od treh vej oblasti, ki jih poznamo v Sloveniji,« pa je sporočil štirim poslancem in jim očital, da nimajo poguma reči, da spoštujejo sodno vejo oblasti, temveč jo rajši napadajo in kličejo na pomoč svojo politično skupino v EP. »Očitno imate nesluteno željo biti Janez Janša, ampak žal mu ne sežete do gležnjev. Enako, kot zanj tudi za vas velja, da niste v političnem postopku, temveč ste politiki v postopku, ker ste se pač precenjevali. Ali bolje rečeno zaknovsali,« je še zapisal.

Vladimir Prebilič (Zeleni) je Webrove izjave označil za neposreden in nevaren politični pritisk na neodvisno delo organov pregona. Poudaril je, da politiki iz Bruslja ne bi smeli diktirati, koga se sme kazensko preganjati in koga ne - ne glede na to, ali so to člani njihove politične družine. Izpostavil je, da javni pozivi Evropski komisiji, naj vzame pod drobnogled tekoče postopke v Sloveniji, neupravičeno blatijo ugled države in njenih institucij v tujini.

Po njegovem mnenju Weber s takšnimi izjavami zlorablja svojo funkcijo vodje največje stranke v EP za pomoč slovenskim zaveznikom, namesto da bi spoštoval demokratične procese v suvereni državi. Pozval je vse kolege in kolegice v Evropskem parlamentu, da se takih ravnanj vzdržijo.

Spomnimo, Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v zadevi Knovs na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Obtoženi so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Med obtoženimi so predsednik stranke NSi Jernej Vrtovec, poslanca Janez Žakelj in Jožef Horvat ter nekdanji predsednik stranke in aktualni evropski poslanec Matej Tonin. Bolj podrobno smo pisali tukaj.
 
Izbrano za naročnike
Kolaboracija in propaganda (1. del): Dobri in slabi fantje ali partizani in kolaboranti
Domovina št. 238: Ali se vzpostavlja nov svetovni red?
Domovina 238: Ali se vzpostavlja nov svetovni red?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

sbrd6_matej-tonin.jpg
V EPP obsodili kriminalizacijo demokratičnega nadzora
  • 10. 02. 2026
Evropski poslanci potrdili podlage za vračanje migrantov v varne tretje države
  • 11. 02. 2026
Sistematično in rastoče nasilje nad kristjani v južni Aziji
  • 05. 12. 2025

Prihajajoči dogodki

MAJ
21
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
03
Predstavitev knjige in predavanje o filmih o sv. Frančišku
19:30 - 21:30
Ogled koledarja