Obstoj gorskih kmetij je ogrožen, sredstva le za peščico

Na razpisu za gorske kmetije je pozitivno odločbo prejelo le 64 vlagateljev, 150 vlog pa je bilo zaradi omejenega obsega razpisanih sredstev zavrnjenih. Kar tri četrtine zavrnjenih vlog pomeni ogromno škodo za kmetije, ki so temelj slovenske pridelave in prireje hrane. KGZS je ministrstvo pozvalo, naj pripravi nov razpis. Predsednik Kmečke zveze NSi pa je ministrstvo vprašal, kaj namerava z vsemi ostalimi kmetijami, ki do sredstev niso prišle.

Med zavrnjenimi kmetijami je bilo največ manjših, ki so kandidirale z letnim standardnim prihodkom med 12 tisoč in 50 tisoč evri. Prav te kmetije nujno potrebujejo finančno podporo, saj predstavljajo temelj slovenske pridelave in prireje hrane. »To so kmetije, ki ohranjajo obdelanost podeželja in prispevajo k prehranski suverenosti. So prevelike, da bi kandidirale kot majhne kmetije, a premajhne, da bi se lahko na razpisih kosale z velikimi,« je te dni komentiral predsednik KGZS Jože Podgoršek.

KGZS je ministrstvu že maja lani poslala uradni dopis in opozorila, da je interes vlagateljev veliko večji od razpisanih sredstev. Gorsko območje v Sloveniji obsega namreč kar 72,6 odstotka površine države, v njem pa se nahaja 54 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. »Gorske in hribovske kmetije so lačne investicij za varno in kakovostno delo. Analiza prispelih vlog je pokazala, da so kmetije kandidirale predvsem za varno mehanizacijo. Delo na teh kmetijah je zaradi nagibov in plazovitosti terena pogosto tudi življenjsko nevarno,« je dejal Podgoršek. KGZS je ministrstvo pozvalo, naj pripravi nov razpis, pri katerem bi se sredstva za razvoj gorskih kmetij pridobila iz neporabljenih sredstev drugih razpisov. Pred objavo razpisa bi bilo prav tako treba spremeniti točkovalnik – da se ekološki in neekološki kmetje izenačijo. Upravičenci so namreč lahko pridobili 30 (oz. največ 50) odstotkov upravičenih stroškov naložbe, ekološki kmetje pa 75 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

Iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so decembra sporočili, da so na razpisu prejeli 226 vlog, vlagatelji so zaprosili za skupaj 19,12 milijona evrov. Kot že rečeno, so 64 vlog odobrili, pri 150 vlogah pa zaradi omejenih sredstev odobritev ni bila mogoča. Nekaj vlog je bilo še vsebinsko neustreznih, ena vloga pa je bila umaknjena. Kot piše Kmečki glas, je bil zaradi velikega števila prijav in omejenega obsega razpisanih sredstev prag za odobritev vlog relativno visok. Tako je večje število vlog z doseženim zadostnim številom točk ostalo neodobrenih izključno zaradi finančne omejitve razpisa.

Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da so lani iz podintervencije naložbe kmetij razpisali vsa razpoložljiva sredstva, zato dodatnih ni bilo več na razpolago. Prerazporeditev dodatnih sredstev pa ni mogoča brez predhodne spremembe strateškega načrta, so povedali za Delo. Predmet javnega razpisa so bile naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev ter naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih. 

Je bil razpis namenjen določenim kmetom?

Na zapostavljanje hribovskih in gorskih kmetij so opozorili tudi v NSi. Predsednik Kmečke zveze NSi Janez Beja se je na tiskovni konferenci spraševal, kaj namerava ministrstvo z vsemi ostalimi kmetijami, ki do sredstev niso prišle. Razplet razpisa je po njegovih besedah posebej skrb vzbujajoč, saj prav te kmetije ugašajo. Ocenil je, da je razdelitev sredstev nepravična, nepoštena, ima ogromno ugank. Vendar pa kmetijsko ministrstvo ni odgovorilo na skoraj nobeno vprašanje. »Bi pa želeli pojasnila glede celotnega razpisa, točkovanja in prejemnikov,« je dejal Beja, ki tudi sam prihaja s hribovske kmetije.

Opozoril je, da ni prav tako razmetavati z davkoplačevalskim denarjem – in še to le za izbrane. Vprašal se je tudi, zakaj so kar dvakrat podaljšali rok tega razpisa. »So čakali določene kmete, da so izpolnili pogoje in prišli v ožji izbor,« je pripomnil. Na tem mestu lahko z veliko gotovostjo potrdimo, da so zares imeli veliko težav z aplikacijo. Poudaril je, da gre denar ekološkim kmetijam, ki pretežno ohranjajo krajino. A najprej je treba poskrbeti za samooskrbo, nato za ohranjanje podeželja, hkrati pa je treba zajeti čim širši krog kmetov.

Predsednica odbora za kmetijstvo Vida Čadonič Špelič je izpostavila nezadovoljstvo večine kmetov. Pristojna ministrica jih namreč ne razume. »Kmeti že dolgo govorijo, da bi raje videli, da ne dela nič in da se mandat konča,« je povedala in ministrico pozvala, naj se preneha igrati z zdravjem ljudi, varnostjo hrane in kmetijskim gospodarstvom, ki zajema kmetovanje, pridelavo, predelavo, trgovino. Po njenih besedah bi se naslednji minister moral spoznati na kmetijstvo, moral bi tudi znati upravljati s sredstvi skupne kmetijske politike. Poslanka je še opozorila na tveganje, ki ga predstavlja dejstvo, da je Uprava za varno hrano že od začetka novembra brez vodstva s polnimi pooblastili. Kot je znano, je takratna direktorica odstopila zaradi uhajanja podatkov skoraj 900 tisoč ljudi, saj je bil informacijski sistem pomanjkljiv.