Na 10. Vrhu malega gospodarstva so predstavili ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja

Na 10. Vrhu malega gospodarstva je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavila konkretne ukrepe iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki jih predlaga politiki za izboljšanje poslovnega okolja za malo gospodarstvo. Ponovno je poudarila, da samo stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje zagotavlja dolgoročno rast in investicije podjetij, ohranjanje delovnih mest, pa tudi storitve države in skrb za upokojence in socialno šibke.

Mikro, mala in srednje velika podjetja predstavljajo pomemben steber slovenskega gospodarstva, a so hkrati izjemno izpostavljena posledicam naraščajočih stroškov dela, energetske krize, pomanjkanja kadrov in preobsežne regulacije. Mikro in mala podjetja predstavljajo 82 odstotkov članstva GZS, skupaj s srednje velikimi podjetji pa kar 95 odstotkov vseh članov, obenem pa ustvarijo 59 odstotkov dodane vrednosti, 51 odstotkov prodaje in zagotavljajo 76 odstotkov vseh delovnih mest v Sloveniji. Prav zato Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) interese malih in srednje velikih podjetij (MSP) že vrsto let sistematično zastopa pri oblikovanju zakonodaje in v dialogu z državo.

»Mikro, mala in srednje velika podjetja niso obrobna tema, temveč osrednji steber slovenskega gospodarstva. Če želimo višjo dodano vrednost, večjo produktivnost in boljše plače, moramo podjetjem najprej omogočiti, da rastejo,« je na 10. Vrhu malega gospodarstva poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. Dodal je, da je GZS prejšnji teden slovensko politiko pozvala k čimprejšnjemu oblikovanju stabilne in razvojno naravnane vlade. »Vlada mora v središče postaviti uravnotežen in dolgoročno stabilen razvoj Slovenije. Gospodarski razvoj mora v tem mandatu postati osrednja prioriteta Vlade RS, predvsem pa mora spremeniti odnos do podjetnikov, obrtnikov. Čas obljub je mimo – zdaj je čas za dejanja.«

MSP poganjajo lokalno blaginjo in podpirajo prisotnost Slovenije tudi v svetu. Kljub temu se pri poslovanju dnevno soočajo s kompleksnimi predpisi, visokimi davčnimi obremenitvami, nepošteno konkurenco, vse višjimi stroški poslovanja in omejenim dostopom do financiranja. »Za številne podjetnike, ki se že tako soočajo z motnjami v dobavni verigi, nestanovitnimi cenami surovin, energetsko krizo in posledicami ostalih kriz, država predpisuje vedno nove obveznosti, ki predstavljajo zadnjo kapljo čez rob vzdržnosti poslovanja,« je dodala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Poudarila je, da morajo biti MSP prepoznana kot strateška prioriteta, zato pričakuje, da nova vlada naredi oceno obstoječih administrativnih zahtev/bremen in prekomerne zahteve za MSP odpravi. V postopke sprejemanja zakonodaje mora že v zgodnji fazi priprave predpisov preko reprezentativnih gospodarskih združenj vključiti strokovna stališča podjetnikov. Izvede naj ukrepe za preprečevanje sive ekonomije ter podaljša roke za uvajanje zakonodajnih sprememb, da se podjetja lažje prilagodijo novim zahtevam.

Strateški okvir: Made in Slovenia 2035 (MiS2035)

Pomemben temelj za nadaljnje ukrepanje predstavlja tudi 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki vključuje 88 konkretnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva, spodbujanje investicij, digitalizacijo in dvig konkurenčnosti – tudi za mikro in mala podjetja. GZS v programu med drugim predlaga na davčnem področju: postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov ter ničelno davčno stopnjo za startupe v prvih petih letih delovanja. To malim podjetjem pušča več sredstev za investicije, razvoj in zaposlovanje.

Za lažje vlaganje in modernizacijo podjetij GZS v programu predlaga razširitev investicijskih olajšav tudi na storitvene dejavnosti ter možnost pospešene amortizacije za vlaganja v obnovljive vire energije, kar je za mala podjetja pomembno pri zniževanju stroškov energije. Na področju delovanja države predlaga obvezne MSP teste pri vseh novih predpisih ter načelo »ena obveznost notri, dve ven« pri pripravi nove zakonodaje, kar pomeni zmanjšanje administracije in več časa za osnovno dejavnost podjetnikov. Za dostop do financiranja predlaga enotno digitalno vstopno točko za razpise digitalne vavčerje za MSP-je za hitrejšo digitalizacijo malih in srednjih podjetij ter bolj prilagojene finančne instrumente, da se mikro in mala podjetja lažje prijavljajo na razpise in lažje načrtujejo razvojne projekte.

V pogovoru je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na Vrhu malega gospodarstva spregovorila tudi o aktivnostih in dosežkih GZS za gospodarstvo. Poleg sprejetja pokojninske reforme brez dodatnih bremen za podjetja, omilitve zahtev za delodajalce na področju evidenc delovnega časa ter okrepljenega nadzora nad zlorabami bolniških odsotnosti, kar koristi vsem podjetjem, je GZS skupaj s svojimi zbornicami dejavnosti v zadnjem obdobju dosegla nekaj konkretnih premikov za malo gospodarstvo.

Navedla je primer – poenostavljeni so standardi EFRAG za prostovoljno trajnostno poročanje MSP, ki se uporabljajo za poročanje teh podjetij do bank, zavarovalnic in v dobaviteljskih verigah. GZS je pripomogel tudi k temu, da se ni uveljavil davek na stanovanjske nepremičnine, da se je malim sadjarjem zagotovilo možnost vzporednega uvoza potrebnih fitofarmacevtskih sredstev za sezono 2026 in da se je pomembno administrativno razbremenilo mala podjetja v gozdarski, lesni in pohištveni, živilski, pa tudi papirni in kemični industriji, in sicer z enoletnim odlogom uvedbe Evropske uredbe o krčenju gozdov.