Slovenci delamo veliko. Zakaj ustvarimo manj?

Ko govorimo o pregovorni delavnosti Slovencev, številke temu v veliki meri pritrjujejo. Povprečen zaposleni v Sloveniji namreč opravi 38,3 delovne ure tedensko, kar nas uvršča med države z najdaljšim delovnim tednom v Evropski uniji. Delamo več kot Nemci, Avstrijci, Švedi in celo precej več kot Nizozemci. Toda: če delamo toliko, zakaj ustvarimo tako malo?

Slovenci med evropskimi rekorderji po delovnih urah

Po podatkih Eurostata je povprečen delovni teden v EU lani znašal 35,9 ure. Slovenija to povprečje presega za skoraj dve uri in pol. Še bolj izrazita je razlika v primerjavi z nekaterimi najrazvitejšimi evropskimi gospodarstvi.

Na Nizozemskem povprečen zaposleni dela le 31,9 ure tedensko, v Nemčiji in na Danskem 33,9 ure, v Avstriji približno 34 ur. Kljub temu te države sodijo med najbolj gospodarsko uspešne in produktivne v Evropi.

Na vrhu lestvice delovnih ur ostajajo Grki s skoraj 40 urami tedensko. Tik za njimi pa se znajde tudi Slovenija, skupaj z državami vzhodne Evrope, kot so Bolgarija, Poljska, Litva in Romunija.

Veliko opravljenih ur še ni velika učinkovitost

Prava težava Slovenije se pokaže pri produktivnosti. Medtem ko po številu opravljenih ur sodimo skoraj v evropski vrh, po ustvarjeni dodani vrednosti ostajamo pod povprečjem EU.

Najbolj produktivni Evropejci so Irci, katerih produktivnost presega več kot dvakratnik evropskega povprečja. Sledijo Luksemburg, Belgija, Danska in Nizozemska – prav države, kjer ljudje v povprečju delajo manj ur.

Slovenija medtem dosega približno 85 odstotkov povprečne produktivnosti EU.

To pomeni, da Slovenci v povprečju preživimo več časa na delovnem mestu, vendar v eni uri ustvarimo manj kot zaposleni v razvitejših državah zahodne in severne Evrope.

Stroški rastejo hitreje kot učinkovitost

Na težavo opozarja tudi Umar. Rast produktivnosti v Sloveniji se je lani upočasnila na 1,5 odstotka. Posebej izrazito se je umirila v predelovalnih dejavnostih, medtem ko je v storitvah prišlo do rahlega izboljšanja.

Ob tem pa stroški dela še naprej rastejo hitreje od produktivnosti. To pomeni, da podjetja za vsako ustvarjeno enoto vrednosti namenjajo vedno več sredstev za plače in druge stroške dela, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Če poenostavimo: delamo veliko, a premalo učinkovito.

Kdo v Evropi dela največ?

Razlike so opazne tudi med posameznimi poklici. Najdaljši delovni teden imajo v EU zaposleni v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer tedensko opravijo okoli 42 ur dela. Sledijo vodstveni delavci ter zaposleni v oboroženih silah.

Na drugi strani najmanj delajo zaposleni v poklicih, ki zahtevajo osnovno izobrazbo, administrativni delavci ter zaposleni v storitvah in prodaji.

Toda ključna razlika med uspešnimi gospodarstvi in manj uspešnimi ni toliko v številu opravljenih ur, temveč v organizaciji dela, tehnologiji, učinkovitosti procesov in ustvarjeni dodani vrednosti.

In prav tu Slovenija za zdaj še vedno zaostaja.