Kmetom se nižanje DDV-ja ne zdi najboljša rešitev, se jih spet ne bo poslušalo?

Na okrogli mizi je bilo jasno povedano nekaj, česar v Ljubljani in Bruslju nočejo slišati: slovensko kmetijstvo ne propada zaradi lenih kmetov, ampak zaradi politične strahopetnosti, birokratske zadušitve in zakonodaje, ki je pogosto pisana brez kmeta in proti kmetu – tako so v torek zapisali v Resni.ci in poudarili, da morajo biti pri vsakem odločanju o kmetijstvu obvezno vključeni kmetje. Demokrati, Resni.ca in trojček okoli NSi so sedaj pripravili predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije in ga poslali vsem parlamentarnim strankam. Med drugim predlagajo znižanje DDV-ja na pet odstotkov za 15 osnovnih živil, kar pa se kmetom ne zdi najboljša rešitev. Ocenjujejo, da potrošnik na koncu ne bi imel nič od tega in predlagajo nižanje marž teh živil.

Te dni so nekateri mediji pisali, da je predsednik stranke Resni.ca sklical sestanek z Golobom in Janšo, na koncu pa se ga sam ni udeležil. Šlo je za razpravo o krizi in slovenskem kmetijstvu, kamor so bili povabljeni predstavniki parlamentarnih strank in predstavniki kmetijskih organizacij. Povabili so tudi ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, ki ni prišla.

Da bi Zoran Stevanović sklical sestanek po besedah naših sogovornikov iz kmetijskih krogov sicer ne drži. Gostiteljica dogodka je bila nova poslanka stranke Resni.ca Katja Kokot. Okrogla miza v Vurbergu je trajala več kot tri ure, na njej pa je Kokotova med drugim zatrdila, da morajo biti pri vsakem odločanju o kmetijstvu obvezno vključeni kmetje – to si tudi želijo vključiti v zakon.

Na posvetu so med drugim govorili o davčni politiki in pridelavi hrane, o socialni varnosti kmeta, mladih prevzemnikih, kmetijskih zemljiščih, o Naturi 2000, upravljanju z zvermi in divjadjo, o lokalni prehrani ter o nadzoru nad goljufijami v prehrani. »Veliko so govorili, a malo povedali,« so nam dejali nekateri iz kmetijskih krogov ter dodali, da so slišali mnogo obljub.

Debate se je udeležil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek, ki je izpostavil, da mora biti nafta za kmete na voljo po sprejemljivi ceni. Težav z dobavo sicer ni več, se je pa ta nafta občutno podražila. Zaenkrat se to morda še ne pozna, se pa kmalu bo, saj bodo kmetje pričeli z vsemi opravili.

Na KGZS pričakujejo, da bo vlada poskušala še dodatno znižati trošarine za naftne derivate tudi na ravni Bruslja – nekatere države naj bi to že počele. V zbornici tudi upajo, da bo država znala v sklopu zaščite kritične infrastrukture – kamor sodi tudi pridelava hrane – zagotoviti razmere, da bo Slovenija prehransko varna.

Napovedal je, da bodo več informacij podali v sredo, ko jih je ministrstvo povabilo na sestanek. Na zbornici sicer pozdravljajo napovedano možnost, da bi se znižalo davek na dodano vrednost pri prehranskih izdelkih. Vsak ukrep, ki slovenskim potrošnikom omogoča cenejšo hrano, je pozitiven. »Vendar pa se brez jasnega spremljanja cen lahko zgodi, da bo šel nižji DDV v dobičke namesto k potrošnikom,« opozarjajo v zbornici in tudi v drugih kmetijskih organizacijah. 

Ministrica ni povabila vseh kmetijskih organizacij

V sredo je nato potekal sestanek na ministrstvu za kmetijstvo. Kot so nam povedali iz kmetijskih krogov, ministrica na sestanek ni povabila vseh kmetijskih organizacij. Po njihovih besedah je v zadnjem času ministrstvu prišlo v navado selektivno vabljenje – npr. organizacije, ki se protestu niso pridružile, vabijo na en sestanek, ostale vabijo posebej. Ali pa sploh ne. Nekaterih organizacij to niti ne moti, saj sestankom praviloma ne sledijo konkretni ukrepi oz. rezultati.

Tokrat naj bi se ministrica sestala z najpomembnejšimi deležniki v prehranski verigi na temo priprave interventnih ukrepov na področju prehranske varnosti za omejitev posledic morebitne energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Minuli teden je namreč vlada pripravila izhodišča za interventne ukrepe za pravočasen spopad s posledicami morebitne nove energetske krize, ob tem pa tudi več možnih ukrepov na področju kmetijstva oz. prehrane. Več o sestanku je ministrstvo zapisalo tukaj.

Zajeziti je treba visoke stroške na kmetijah

»Glede tega vprašanja se danes nismo uskladili, lahko pa poudarim, da je večina nas, torej nevladnih organizacij, precej zadržana do takšnih ukrepov, kajti omejitev marž, znižanje DDV-ja – to je resen poseg v tržne razmere,« je po sestanku komentiral Podgoršek in povedal, da so sami predlagali ukrepe, ki bi ciljno pomagali tistim sektorjem, ki so v težavah. Med temi ukrepi je tudi znižanje cene kmečke nafte, gnojil in repromaterialov.

Pogovarjali so se o količinah, ki bi jih bilo treba uvesti v blagovne rezerve, ter o ukrepih, kot je reprogramiranje kreditov za kmetije. »Ta kriza je za slovensko verigo oziroma kmetijsko-prehranski sistem prišla v zelo neugodnem času. Lani smo namreč z dvigom minimalne plače in z božičnico praktično porabili ves manevrski prostor, da bi lahko kakršne koli dodatne stroške sploh še vključevali v kmetijsko-prehranske sisteme – zato je pritisk zdaj še toliko večji,« je še opozoril Podgoršek.

Ivan Brodnjak, ki je v Sindikatu kmetov Slovenije na predsedniškem mestu zamenjal Antona Medveda, je prav tako zaskrbljen zaradi razmer – predvsem zaradi podražitve naftnih derivatov, velik problem pa po njegovih besedah predstavlja tudi pomanjkanje mineralnih gnojil. »Predvsem pa nas skrbi dejansko stanje duha na kmetijah, in sicer zaradi tega včasih tudi žaljivega odnosa do kmetijstva,« je poudaril.

Dogovorili so se, da se znova dobijo, sprejeli le sklepe za pripravo izhodišč

»Dogovor današnjega sestanka je, da se znova dobimo prihodnji teden v sklopu delovne skupine,« je povedala po sestanku ministrica, ki je še pojasnila, da so sprejeli le sklepe za pripravo izhodišč. Med drugim je še dejala, da je v igri še vedno predlog za znižanje DDV-ja na hrano – in sicer po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, na pet odstotkov. 

A kot že rečeno, kmetom se ta rešitev ne zdi najboljša. Po njihovi oceni se bo le za trgovca nekoliko podražilo, za potrošnika pa se ne bo nič znižalo. Treba se je vprašati, kaj bo potrošnik imel od ukrepa, pravijo. Po predlogu kmetov bi bilo bolje znižati marže teh izdelkov. Treba se je zavedati, da kmet za kilo pšenice dobi 20 centov, kruh pa vemo, koliko stane v trgovini – 3 evre je že skoraj poceni. Menijo, da bi se moral znižati tudi katastrski dohodek – sedaj se skupaj s stroški povečuje še davčno in prispevno breme. 

Kmetje se sprašujejo, zakaj se je najbolj podražila prav kmečka nafta

»V zadnjih treh mesecih se je kmečka nafta dvignila cena za 53 odstotkov,« so nas opozorili kmetje in dodali, da se niti dizel niti bencin nista toliko podražila. Vlada je v začetku marca z znižanjem trošarin ublažila prenos mednarodnih podražitev v domače maloprodajne cene. Ob znižanih trošarinah se je 95-oktanski bencin podražil za 3 cente, dizel za 6,3 centa, kurilno olje pa za 8,8 centa.

Te dni pa so poročali, da bo dizel od naslednjega tedna dražji za 8,7, bencin za 3,7 in kurilno olje za 9,9 centa – kot vidimo, se je ponovno za največ podražilo kurilno olje. Kmetje so pri ministrici predlagali znižanje trošarin – da bi kmetje lahko imeli nekaj zaloge nafte tudi doma. Če se ponovno zgodi, da pride do težav pri dobavi, se kmetom ustavi celoten proces dela. Nižjo maržo so predlagali tudi za energente, sploh če bi radi preprečili držanje hrane.

»Dali smo veliko predlogov, ministrica pa sedaj govori le o znižanju DDV-ja,« so komentirali. Kmetje menijo, da se na vladni strani bolj ukvarjajo s tem, kako javnosti predstaviti, da se pogovarjajo, kot pa z rezultati teh sestankov. Marsikaj bi se dalo rešiti, a se stvari ne premaknejo. Človek se naveliča v nedogled pogovarjati, pravijo. Skrbi jih, da se s tako lahkoto stvari dela nepremišljeno, brez razmisleka o posledicah. Mnogo sestankov, nato pa se vse naredi ad-hod, nestrokovno. Sem po njihovem mnenju sodi tudi nižanje DDV-ja.

Tretji politični steber, ki ga sestavljamo trojček NSi, SLS, FOKUS ter Demokrati in Resnica, uresničujemo svojo zavezo - v ospredje postavljamo ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje.

Pripravili smo interventni zakon za razvoj Slovenije in ga poslali… pic.twitter.com/3zN1zmDgUF

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) April 9, 2026

V predlogu interventnega zakona »tretjega bloka« ravno tako nižanje DDV-ja

Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus), Anže Logar (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca) so pripravili predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. Predlagajo ukrepe na področju davkov, zdravstva, malega gospodarstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe. Predlog so poslali ostalim strankam, predloge in dopolnitve oziroma odgovor pa pričakujejo do jutri opoldne. Torej še pred začetkom odločanja o novem predsedniku ali predsednici DZ.

Predlagajo znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil, med katerimi so pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polnomastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje ter beli sladkor. Nižja stopnja bi veljala tudi za brezglutenske izdelke, pa tudi za gnojila in semena. Ob tem predvidevajo še začasno, devetmesečno znižanje DDV na 9,5 odstotka za energente, kot so elektrika, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

Predlagana je tudi sprememba obdavčitve oddajanja nepremičnin: splošna stopnja dohodnine bi se znižala na 15 odstotkov, pri dolgoročnem oddajanju mladim in mladim družinam pa na pet odstotkov. Med ukrepi je še uvedba tako imenovane razvojne kapice, torej omejitve najvišje osnove za plačilo prispevkov, ki bi za vse zavezance znašala 7.500 evrov.

Predlagajo tudi uvedbo sistema študentskega samostojnega podjetnika po vzoru Belgije. Ta bi študentom omogočal bistveno nižje prispevke do določenega prihodkovnega praga, hkrati pa bi ohranili ugodnosti, povezane s statusom študenta. Takšna oblika dela bi bila po zasnovi primerljiva s popoldanskim s. p., saj bi študent lahko poleg študija opravljal dejavnost pod podobnimi pogoji kot zaposleni, ki imajo dodatni s. p. Poleg tega so predlagali še več ukrepov za normirance in zdravstvo.