Združevanje ministrstev se jim zdi smiselno in potrebno, kritični predvsem v Levici

Državni zbor bo predlog spremembe zakona o vladi, ki so ga vložili poslanci SDS, predvidoma obravnaval na izredni seji v sredo. Predlog za skrajšani postopek obravnave predloga spremembe zakona o vladi bodo obravnavali dan prej na seji kolegija predsednika DZ. »Jasna in učinkovita ureditev sestave vlade je ključna za stabilno delovanje države ter za nemoteno izvajanje nalog in prioritet v prihajajočem mandatnem obdobju. Zato je v interesu učinkovitega upravljanja države, da se predlog zakona obravnava čim prej,« so zapisali v SDS. Pod predlog so se podpisali le poslanci SDS, se pa tudi ostalim strankam desne sredine zdi združevanje ministrstev smiselno in potrebno.

Kot smo že pisali, so poslanci SDS predlog spremembe zakona o vladi vložili v sredo, pred tem pa je isti dan Svoboda umaknila svoj predlog zakona, ki so ga vložili na dan ustanovne seje DZ. Takrat naj bi še mislili, da bodo oni sestavljal vlado, zdaj pa se jim zdi prav, da predlog spremembe zakona vloži tisti, ki jo bo sestavljal.

Po predlogu SDS bi se število ministrstev z 19 zmanjšalo na 14, Svoboda je ciljala na 16. Pod predlog so se podpisali le poslanci SDS, ostale stranke desne sredine se sicer strinjajo z manjšim številom ministrstev – vendar pa v stranki NSi in SLS še niso dali bolj jasne ocene.

V stranki Fokus so zadovoljni – njim je bilo pomembno predvsem to, da gredo lokalna samouprava, evropska sredstva in regionalni razvoj skupaj. V Fokusu sicer zagovarjajo še bolj racionalno organizacijo vlade z 10 resorji, kar je zapisano tudi v njihovem programu. Vendar pa ocenjujejo, da je predlagana rešitev s 14 ministrstvi dober kompromis. »Naše izhodišče ostaja jasno: zavzemamo se za vitko in učinkovito državno upravo, ki bo v službi ljudi in gospodarstva,« so pojasnili. 

Fokus podpira združevanja tam, kjer prinašajo večjo učinkovitost in jasnejšo odgovornost

»Predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je v parlamentarni postopek vložila Slovenska demokratska stranka (SDS), je bil z nami usklajen. Z njim se strinjamo in ga bomo v Državnem zboru tudi podprli,« so sporočili iz stranke Fokus Marka Lotriča, ki je del trojčka s strankama NSi in SLS. Pojasnili so, da je bil pri oblikovanju končne verzije upoštevan tudi predlog stranke Fokus in Združenja občin Slovenije – glede oblikovanja enotnega resorja za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.

V Fokusu to ocenjujejo kot pomemben vsebinski doprinos. »Ta rešitev naslavlja dolgoletne težave razpršenosti pristojnosti, neučinkovitosti in slabšega črpanja evropskih sredstev. Združitev teh področij pomeni večjo usklajenost razvojnih politik, hitrejše odločanje ter boljšo podporo občinam in regijam,« so poudarili. 

Kar zadeva vsebino predloga, menijo, da gre v smer večje operativnosti države. Podpirajo združevanja tam, kjer prinašajo večjo učinkovitost in jasnejšo odgovornost. »Ključno je, da reorganizacija ne ostane sama sebi namen, ampak prinese konkretne izboljšave za državljane in gospodarstvo,« so poudarili. Od ideoloških tem pa se, skladno z njihovimi zavezami iz predvolilne kampanje, distancirajo. Kot so povedali, njihov fokus ostajajo konkretni ukrepi za boljše življenje ljudi, večjo konkurenčnost gospodarstva ter razvoj vseh regij.

Iz izjav strank NSi in SLS je razbrati, da se prav tako strinjajo z manjšim številom ministrstev, vendar so s pojasnili in ocenami o kadrovskem razrezu nekoliko bolj skopi. Kot nam je povedala predsednica SLS Tina Bregant, naj bi več pojasnili v sporočilu za javnost, ki ga pripravljajo v stranki NSi.

Demokrati ocenjujejo, da je združevanje smiselno in ustrezno – zato so predlog na matičnem delovnem mestu podprli. Poleg dobre reorganizacije oz. razbremenitve gospodarstva sta jima pomembna tudi dobro delujoče zdravstvo in boj proti korupciji – ni važno, kdo je minister, ampak, kakšne rešitve bi se udejanjile v morebitni koalicijski pogodbi, je poudaril Tadej Ostrc. »Demokrati smo nastali na podlagi vsebine in vsebinskih pogovorov. Mislim, da ti razrezi niso toliko pomembni, ampak je važna koalicijska pogodba in vsebina. Dali smo zavezo, da bomo nekaj naredili za ljudi in od tega ne odstopamo,« je pojasnil.

V Levici in Svobodi kritični do združevanja

So pa do nekaterih predlaganih sprememb zakona o vladi kritični ministri iz vrst Levice in Svobode. Luka Mesec je ocenil, da je namen SDS-ovega predloga sprememb zakona o vladi podrediti delo interesom kapitala. Problematično se mu zdi združevanje področja dela in gospodarstva – namen ločenosti teh dveh resorjev je po njegovem prepričanju držanje ravnotežja med interesom zaposlenih in interesi gospodarstva oziroma kapitala. »Če to združimo pod eno streho, pa vemo, čigav interes bo tisti, ki bo prevladal, sploh če imamo desno vlado,« je dejal.

Asta Vrečko je bila kritična tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost, glede združevanja področja dela in gospodarstva pa je opisala, da je to približno tako, kot da bi dal volku za čuvati jagnje. Kako bo lahko isti minister hkrati ščitil pravice delodajalcev in delojemalcev? »Skrbi me, da bo kapital tisti, ki bo dirigiral ukrepe za delavke in delavce, da to vodi v nižanje plač, v rezanje božičnice ali še kakšne druge ukrepe,« je komentiral Simon Maljevac. Predlog desnih strank glede ministrstev sam razume kot revanšizem desnih strank proti Levici, ki jo po njegovem mnenju morda hočejo kaznovati. 

Vinko Logaj (Svoboda) se ne strinja s predlagano združitvijo področja vzgoje in izobraževanja s področjem visokega šolstva, znanosti in inovacij. Fakultete so po njegovih besedah avtonomne, vzgojnoizobraževalni zavodi pa delujejo po popolnoma drugačnih principih. 

Matjaž Han je prepričan, da si vsaka vlada oblikuje ministrstva po svojih programskih izhodiščih, za SD bo pomembna predvsem vsebina, ki bo prihajala s teh ministrstev.