»Prokleti komunisti!«

Močni in vplivni so se vedno borili za prevlado nad ljudmi; kdo bo nadziral in s tem usmerjal več ljudi, ki mu bodo sledili in zanj delali, prilagajali svoja življenja njegovim interesom. V zadnjem stoletju je ta bitka za prevlado nad življenjem ljudi postala bolj prefinjena; ne gre več toliko za prelivanje krvi in za ozemlja (čeprav smo žal še vedno priča tudi temu), temveč za usmerjanje razmišljanja na subtilen način.  

Ta vpliv se začne z usmerjanjem za nakup izdelkov in storitev, obisk lokacij, za ideal telesa in način življenja ter seže vse do vsiljevanja ideologije, kot je npr. LGBTQ+, sprejemanje ilegalnih migracij, zeleni prehod itd., kar je na videz usmerjeno v skrb za okolje, za pravice drugačnih, ranljivih, dejansko pa gre za prefinjeno vsiljevanje zlaganih idealov, ki kmalu postanejo hit in jim ne sme nihče več oporekati. Te ideologije ne bi imele take vloge brez medijev. 

Nekoč so mediji zgolj prinašali novice. Danes mediji in vedno bolj tudi družbena omrežja pomembno vplivajo na to, o čem in kako razmišljamo ter koliko pozornosti nečemu namenimo. Pravzaprav gre v medijskem svetu za bitko za pozornost; bolj je novica udarna, na bolj vpadljiv način je prikazana, več ljudi doseže. Trend so kratke in udarne novice, ki pa se jim v zadnjem času pridružuje vedno več umetno ustvarjenih (lažnih) novic, fotografij in videoposnetkov. Zato je vedno težje ločiti realno od napihnjenega, resnico od laži. 

V ta namen so na družbenih omrežjih in v spletnih iskalnikih kreirani algoritmi, ki določene vsebine potiskajo v ospredje, druge pa skrivajo. Merilo teh algoritmov ni relevantnost in utemeljenost vsebine, ampak pozornost uporabnika ter usklajenost s promovirano družbenopolitično agendo. Z igranjem na močna čustva, najraje na jezo, strah, sram, zavist, nas držijo prilepljene na zaslone, in medtem ko klikamo in skrolamo, po tihem usmerjajo naše misli, nam kradejo čas za resne razmisleke ter nas vztrajno preoblikujejo. 

Na Domovini imamo svežo izkušnjo s kitajskim družbenim omrežjem TikTok, ki je sicer zelo razširjeno predvsem med mladimi. V zadnjih tednih nam je to omrežje subtilno blokiralo več kratkih videoizsekov (klipov), s katerimi smo predstavljali vsebino nekaterih izjemnih intervjujev. Na primer, ko Slavko Kmetič pove, da je imela JLA ob slovenskem osamosvajanju spisek 500 oseb za likvidacijo; ali ko Cveta Stepanjan razkriva, da je njen mož Agop tik pred smrtjo, ko je bil po dolgoletnem komunističnem mučenju zdravstveno in psihično povsem uničen, izjavil: »Prokleti komunisti.«

Čakali so, da jih čim več umre; Agop ni vedel, zakaj je bil zaprt ... v vojaškem arhivu v Srbiji so dovolili, da sva prišli in pogledali - Slovenija ni dovolila ... @CvetaStepanjan na @Domovina_je 👉https://t.co/qEqAwzmjUO pic.twitter.com/dMHBASZbZv

— Domovina (@Domovina_je) July 12, 2026

Moteč je bil tudi videoizsek, ko dr. Žiga Turk pove, »da oblast ne pripada samo levim«, in ko Andrej in Marcos Fink predstavita pomen Kučanovih besed ob osamosvajanju, češ, vi danes le sanjajte, JLA je pa že na poti, da osamosvojitev prepreči. In še, ko Alojz Kovšca problematizira »nevladne« organizacije, ki jih 90- ali 100-odstotno financira vlada, ali pa, ko Branko Grims pove, da nočemo take EU, ki nas uničuje. Motečih je bilo še kar nekaj drugih izsekov s poudarki, ki predstavljajo kritiko komunizma, socializma, zelenega prehoda, ki opozarjajo na težave z demografijo ali spodbujajo nacionalni interes.  

Kučan: jutri bo nov dan - le sanjajte ... Vedel je, kaj bo prišlo, to je vidno iz dogodkov, ki so sledili 👉Andrej Fink in Marcos Fink na @Domovina_je👇https://t.co/2eSbWbYHk3 pic.twitter.com/Lg1cZw8Iw0

— Domovina (@Domovina_je) June 26, 2026

Uradno sicer ti klipi niso bili blokirani, ampak so bili uporabnikom skriti (angl. »shadowban«). To pomeni, da platforma klipov ne izbriše, toda algoritmi jih potisnejo v ozadje in jih ne širijo. Tako namesto nekaj tisoč uporabnikov vsebina doseže manj kot 50 uporabnikov. Na omrežjih Facebook, Instagram in X takih primerov ni bilo zaznati, vsaj ne tako očitno. 

Resnica o nekaterih temah torej ni zaželena, uporabniki pa smo evidentno žrtev manipulacije. Kljub temu imamo še vedno občutek, da smo gospodarji svojega življenja in da sami izbiramo, kaj beremo in gledamo. V resnici pa vsebine sledijo nekim drugim interesom in lovijo nas. S tem usmerjajo naš miselni, posledično pa tudi vedenjski in življenjski tok.  

Z vidika prihodnosti družbe je to uničevalno. Izgubljamo namreč občutek za globino, priložnosti za razmislek, za stik s seboj in drugimi, tudi za pridobivanje novega znanja, za ustvarjanje širše, poglobljene slike o dogajanju okrog nas in v svetu. Pomembna vprašanja pogosto izgubijo prostor pred senzacijami, škandali in vsakodnevnimi spori. Ponujajo nam reakcijo namesto refleksije, čustveno vznemirjenje namesto razmisleka. S tem se zmanjšuje tudi sposobnost razumevanja vzrokov in posledic naših dejanj ter dejanj drugih, kar zmanjšuje sposobnost empatije, čut za razločevanje med pomembnim in manj pomembnim, med smiselnim in nesmiselnim, s tem pa šibi osebno in družbeno odgovornost. 

Poletje je priložnost, da opazujemo tudi svoj odnos do medijev, družbenih omrežij in ravnanje z njimi. Ni namreč treba, da smo na njihovem 'povodcu'. Ali se odzivamo zgolj na senzacionalne novice? Ali nasedamo zavajajočim naslovom? Ali si ogledamo tudi novico o uspehu podjetnika? Prisluhnemo poglobljenemu pogovoru s strokovnjakom ali analitikom? Preberemo vsebine, ki nam prinašajo novo znanje? Ali smo sposobni prebrati daljši, poglobljen članek ali prisluhniti kakšnemu podkastu? Ali pa podlegamo in širimo kritizerstvo, zavist, jezo, posmeh in žalitve? 

Za demokratično družbo ni dovolj, da smo državljani dobro obveščeni. Pomembno je, da smo sposobni presojati informacije, razlikovati med lažnimi in resničnimi sporočili ter razumeti vzroke in posledice svojih dejanj, pa tudi dogajanja v družbi. Gre za to, da ohranimo svojo glavo, svojo integriteto in modrost v svetu, ki nas želi podrediti in pogoltniti vase. 

(D260, 3)