Oznaka: komunizem

Slovenska revolucionarna justica 2026

Smo v letu 2026, 35 let je minilo od dne, ko smo postali samostojna država, gospodarji svoje usode, nič več odvisni od dobre volje, še bolj pa od muhavosti gospodarjev na Dunaju ali v Belem gradu. »Narod si bo sodbo...

Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (20. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 9: Rezultati dialoga z marksizmom

Dialog z marksizmom je bil, kot smo videli v prejšnjem članku, precej enostranska stvar: z njim so se ukvarjali levi katoličani in posamezni marksisti, partija pa je bila do njega zadržana in mu je celo nasprotovala. Toda sama oblika dialoga...

Kult Titove osebnosti še vedno traja

Zadnje tri tedne smo v primorskih medijih lahko večkrat brali zapise o tem, da naj bi napis Tito na Sabotinu postal kulturni spomenik lokalnega pomena. Za to si prizadeva civilna iniciativa Naš Tito. Mediji navajajo, da lahko občina kulturni spomenik lokalnega pomena razglasi na...

Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (19. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 8: partija in dialog s katoličani

V prejšnji številki smo – končno – opredelili pravi cilj te serije člankov: bližnje preteklosti ne beremo kot zgodovino, ampak jo opazujemo kot laboratorij, kjer so na delu isti mehanizmi, ki jih še danes uporablja levica, tako v slovenski kakor...

Kolaboracija in propaganda (27. Del): Kraljevo priznanje Tita 4 – Churchill ravna s kraljem, kakor bi bil poglavar Zulu-Kafrov

Na mednarodni konferenci v Teheranu leta 1943, kjer so se prvič osebno srečali voditelji treh zavezniških velesil, so veliki trije (Churchill, Roosevelt in Stalin) storili prve korake k razdelitvi sveta na prihodnje interesne sfere. Pri tem se je znova pokazalo,...

O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma in o zablodeli partizanski puški na razstavi (2. del)

Druga svetovna vojna je terjala krut davek od Slovencev; poleg uničenja in žrtev so se morali še enkrat odpovedati sanjam o samostojni državi. Federativna Jugoslavija se je sicer odmaknila od integracijske starojugoslovanske politike, odrekla pa ne. Nadaljevala jo je v...

Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (16. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 6: preoblikovanje verskega prostora

Že nekaj časa se ukvarjamo s pojavom Revije 2000, ki je zadnjih 20 let komunizma pomembno oblikovala katoliški izobraženski prostor. V zadnji številki smo na podlagi spominov Petra Kovačiča Peršina poskušali razumeti, kaj je prispevalo k temu, da so se...

Je na Sabotinu še vedno napis Tito?

Vprašanje iz naslova je retorično. Lahko bi si za naslov kolumne izbral tudi naslov »Ali v Velenju še vedno stoji kip Tita?« ali pa »Imajo v Kopru še Titov trg?« ali pa »Imajo v Zagorju ob Savi še vedno Ulico...

Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (15. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 5: Politične ambicije

Katoliški prostor v Jugoslaviji je v 60. letih 20. stoletja zaznamovala izrazita prilagoditev Cerkve komunističnemu režimu. Če je tradicionalni družbeni nauk Cerkve komunizem zavračal kot nezdružljiv s krščanstvom, pa so se po 2. vatikanskem koncilu v duhu koncila in vatikanske...

»Prokleti komunisti!«

Močni in vplivni so se vedno borili za prevlado nad ljudmi; kdo bo nadziral in s tem usmerjal več ljudi, ki mu bodo sledili in zanj delali, prilagajali svoja življenja njegovim interesom. V zadnjem stoletju je ta bitka za prevlado...

Dr. Jožef Muhovič in dr. Milček Komelj: S slovenstvom je šlo po osamosvojitvi navzdol

V oddaji 35 let Slovenije smo gostili umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Milčka Komelja ter akademskega slikarja in filozofa dr. Jožefa Muhoviča. Beseda je tekla o tem, ali je slovenska država po osamosvojitvi kulturo ohranila kot svoje »duhovno, zgodovinsko...

Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (13. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 3: revije

V prejšnji številki smo spregovorili o disidentih in njihovi vlogi znotraj komunističnega režima. Videli smo, da disidenti niso bili sovražniki režima, komunističnim režimom so omogočali operacije vpliva na Zahodu, hkrati pa so navznoter opravljali dvojno vlogo provokatorjev (in torej posredno...

Kolaboracija in propaganda 21: Interludij 2 – boj med dobrim in zlim

V prejšnjem članku smo se ustavili ob akademiku, rednem članu SAZU dr. Stojanu Pretnarju, ki je v nekem trenutku sredi 90. let 20. stoletja povzel celotno partijsko zgodovinopisje in poskušal s prividom pravnega argumenta utišati vse, ki so si prizadevali...

Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (12. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 2: disidenti kot lažna opozicija

V prejšnjem članku smo začeli razumevati, kako deluje opozicija v komunističnih režimih. Videli smo, da je bila na načelni ravni v partiji mogoča svobodna razprava pred sprejetjem odločitve, okrog katere se potem vsi zedinijo (temu se je reklo »demokratični centralizem«),...

Častilcem Tita in komunizma

Ta kolumna je namenjena tistim, ki še vedno v nebo kujejo Tita, in tistim, ki še vedno nostalgično gledajo na čase komunizma, ko sta se menda cedila med in mleko. Ko je bil Tito pravzaprav bog. O njem si lahko...

Prihajajoči dogodki

SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Ogled koledarja