Fazaniranje med tradicijo in nasiljem: kje je meja?

Prvi šolski dan je v znova spremljalo fazaniranje, ki je za številne dijake postalo skoraj samoumeven del vstopa v srednjo šolo. Glede na večje število dijakov je bilo tudi tokrat posebej burno v Ljubljani in Mariboru. Toda kako daleč gre lahko izživljanje starejših dijakov nad novinci? Marsikdaj krepko presežejo mejo primernega, zdravega, zato temu nikakor ne moremo reči 'iniciacija', kot nekateri obrazložijo nasilje nad dijaki prvega letnika. Ko namreč dejanja postanejo ponižujoča in ko škodujejo telesu, zdravju ali predmetom, je to nasilje.

Temu nikakor ne moremo reči 'iniciacija', kot nekateri obrazložijo nasilje nad dijaki prvega letnika.

V srednješolske programe je letos vpisanih okoli 88.000 dijakov, v prvi letnik pa 26.004. Za številne prvi september poleg nove šole pomeni tudi črko F na obrazu, flomastre, moko, jajca in različne naloge, ki jih starejši dijaki naložijo dijakom prvega letnika.

Za nekatere je tak sprejem zabaven spomin. Mariborski dijaki so za portal Maribor24 povedali, da jih fazaniranje ne moti in da jih bolj skrbi, kako bodo barvo spravili s sebe. Za druge je izkušnja precej manj prijetna. Težava ni nujno popisan obraz, temveč predvsem uporaba neprimernih sredstev in vprašanje, ali dijak sodeluje prostovoljno.

Težava je uporaba neprimernih sredstev in vprašanje, ali dijak sodeluje prostovoljno.

Prvi šolski dan se je za nekatere končal pri zdravniku

Najbolj burno je bilo v središču Maribora. Policisti so bili okoli poldneva obveščeni, da mladostniki mečejo moko in jajca ter so umazali trgovsko izložbo. Materialna škoda po podatkih policije ni nastala. V drugem primeru je bilo poškodovano pročelje stavbe, policisti pa še zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja.

Policija je navedla tudi, da je mladostnica zaradi uporabe spreja potrebovala zdravniško pomoč. Dekle je izgubilo zavest. 

Mariborinfo je z Grajskega trga poročal tudi, da naj bi nekaj jajc poletelo proti policistom.

Policijska uprava Ljubljana je po podatkih STA prejela štiri obvestila o sumih kaznivih ravnanj, povezanih z mladostniki in prvim šolskim dnem v središču Ljubljane. Policisti na kraju niso zaznali elementov kaznivih ravnanj oziroma prijav nasilja. Eno od obvestil pa je bilo povezano z dogodkom, pri katerem je oseba zaradi vdihavanja barve potrebovala zdravniško oskrbo.

Iz nekaj policijskih primerov seveda ni mogoče sklepati, da so nevarne oblike fazaniranja množičen pojav. Uradne prijave pokažejo predvsem dogodke, ki pridejo do policije. Težje je ugotoviti, koliko dijakov pri manj očitnih oblikah sodeluje zato, ker starejšim ne upajo reči 'ne'.

Iz nekaj policijskih primerov seveda ni mogoče sklepati, da so nevarne oblike fazaniranja množičen pojav.

Niso vsi spreji in flomastri enaki

NIJZ je raziskoval tudi sredstva, s katerimi dijaki popisujejo kožo. Vprašalnik so poslali vsem 156 slovenskim srednjim šolam, odgovorilo jih je 118 oziroma 76 odstotkov. Na skoraj dveh tretjinah sodelujočih šol so potrdili popisovanje dijakov prvih letnikov.

Najpogostejši so bili alkoholni in drugi flomastri, kemični svinčniki ter ličila, redkeje moka, jajca in druga živila. Poročali so tudi o sprejih za kovine, tuših, korekturnih sredstvih in celo gasilnih aparatih.

NIJZ navaja, da kratkotrajna izpostavljenost majhnim odmerkom kemikalij pri popisovanju kože praviloma ne predstavlja fizičnega tveganja za zdravje. Kljub temu odsvetuje uporabo sredstev, ki niso namenjena stiku s kožo.

Največja težava so industrijski spreji ali druga telesu škodljiva sredstva, še posebej proti volji mladostnika. Pri tem je zelo pomembno tudi vprašanje alergij, saj gre za vdihavanje in za stik kože z različnimi naravnimi ali umetnimi sredstvi.

Ko tradicija postane nasilje

Po letošnjih dogodkih se je odzvalo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Minister Borut Rončević je dejal, da je ob dogodkih zaskrbljen in pretresen.

»Takšno vedenje je nedopustno in ga najostreje obsojam,« je poudaril. Začetek šolskega leta mora biti čas pričakovanj in novih priložnosti, ne poniževanja ali ustrahovanja. Ministrstvo je opozorilo, da takšnih ravnanj ni mogoče opravičevati s tradicijo.

Na prostovoljnost je opozoril tudi NIJZ. Fazaniranje je lahko del srednješolske tradicije, vendar mora biti varno in prostovoljno. Med tveganji izpostavlja prisilo, nevarne fizične izzive, poniževanje, poseganje v zasebnost, spolno nadlegovanje in snemanje brez soglasja. Če nekdo reče ne, mora to zadostovati.

Fazaniranje je lahko del srednješolske tradicije, vendar mora biti varno in prostovoljno.

Kaj kaže slovenska raziskava

Vprašanje prisile ni novo. Psihologinji Sonja Pečjak in Tina Pirc sta v raziskavi neuradnega fazaniranja zajeli 404 dijake prvih letnikov iz desetih slovenskih srednjih šol. Ker je šlo za priložnostni vzorec, ugotovitev ni mogoče neposredno posplošiti na vse srednješolce.

V študiji je 79 odstotkov novincev poročalo, da so bili pri neuradnem fazaniranju aktivno vključeni. Na vprašanje o prostovoljnosti je odgovorilo 292 dijakov, med njimi jih je 126 oziroma 43,2 odstotka navedlo, da so sodelovali neprostovoljno.

Dijaki so navedli 1020 različnih aktivnosti. Med njimi je bilo 72 odstotkov blažjih oblik, 22,5 odstotka aktivnosti z elementi medvrstniškega nasilja in 5,5 odstotka nasilnega fazaniranja.

Gre za starejšo pilotno raziskavo, ne za meritev stanja leta 2026. Kljub temu kaže, da vprašanje prostovoljnosti in prestopanja meja ni nastalo z letošnjimi dogodki.

Varuh opozarja že od leta 2007

Varuh človekovih pravic je na neprimerne oblike fazaniranja začel opozarjati že leta 2007. V opozorilu iz leta 2014 je poudaril, da »krst« ni del šolskega programa, zato navzočnost na njem ne more biti obvezna. Ukrepanje proti dijakom, ki se dogodka ne udeležijo, je po njegovem v nasprotju s predpisi.

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob začetku letošnjega šolskega leta poudarila, da mora biti šola varen prostor, kjer se nihče ne boji priti k pouku, spregovoriti ali biti to, kar je. Vključujoča šola je tudi varnejša šola.

Prav tu je ključna meja fazaniranja. Dijak lahko pri smešni nalogi sodeluje, ker se mu zdi zabavna. Nekaj povsem drugega je, če sodeluje zato, ker ga je strah posledic zavrnitve. Dejstvo pa je, da se veliko nasilja nad dijaki prvih letnikov zgodi na ulici, na avtobusih, v parkih – torej izven šolskih prostorov.

Od šolskega obreda do mestnih ulic

Tina Pirc in Sonja Pečjak razlikujeta med uradnim in neuradnim fazaniranjem. Uradno praviloma poteka ob prisotnosti šolskega osebja, traja od ene do treh ur in vsebuje predvsem zabavne ter neškodljive naloge. Neuradno poteka tudi zunaj šole in lahko traja do dva tedna.

V raziskavi najdemo petje ali ples pred občinstvom, navidezno veslanje, »vožnjo formule« po hodniku, tuljenje v luno in pihanje navidezne sveče. Na drugi strani so polivanje z vodo, obmetavanje s hrano, uživanje zelo pekoče hrane, fizični napadi ter prisilno uživanje hrane, pijače ali alkohola. Prav v tem razponu se skriva odgovor na vprašanje, kje je meja.

Tradicija lahko ostane – brez poniževanja

Takšna rešitev ponekod že obstaja. Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor ima organiziran sprejem novincev v programu dijaške skupnosti. Leta 2024 je pripravila »Fazaniranje in kostanjev piknik«, na katerem je sprejem potekal v šolski avli.

Šola je ob začetku letošnjega šolskega leta sporočila, da fazaniranja, ki presega meje sprejemljivega, ne tolerira in ga sankcionira. Dijaška skupnost naj bi sprejem novincev pripravila oktobra v duhu tradicije in spoštljivosti.

Morda je prav v tem prihodnost fazaniranja: ne v popolni odpravi običaja, ampak v nadzorovani, prostovoljni in igrivi obliki. Petje, smešen nastop ali nenavadna naloga lahko ustvarijo občutek pripadnosti, ne da bi kogar koli poniževali.

Meja mora ostati jasna.

Meja mora biti jasna. Sprej, zaradi katerega nekdo potrebuje zdravniško pomoč, prisila, poniževanje ali poškodovanje tuje lastnine niso več iniciacijska šala. Tradicija ima smisel, ko se je dijaki spominjajo z nasmehom. Fazaniranja zato morda ni treba odpraviti, ampak mu vrniti osnovni namen: sprejem novincev v novo skupnost – z jasnim pravilom, da sme vsakdo brez strahu pred posledicami reči ne. Ostaja pa razmislek, zakaj se starejši dijaki izživljajo nad mlajšimi; zakaj čutijo potrebo, da morajo biti nasilni, poniževalni, razgrajaški, uničevalni ...