Ni več Goloba, ni uslug Jankoviću: pod Janševo ministrico sprejeta odločba, zaradi katere se kanal C0 dokončno sesuva v prah

Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga po novem vodi Polona Rifelj iz kvote SDS, je 15. julija izdalo prelomno odločbo, s katero je Mestni občini Ljubljana naložilo, da mora za kanal C0, ki bo obdan z betonsko kineto, napraviti študijo presoje vplivov na okolje. Poznavalci, okoljevarstveni in gradbeni inženirji že več let opozarjajo, da izjemno sporni kanalizacijski projekt takšne presoje ne more prestati, saj zaradi že znanih dejstev ogroža pitno vodo za več kot 300.000 ljudi na širšem območju prestolnice. Ljubljanskim kmetom in nevladni organizaciji Alpe-Adria-Green se je ob tem nasmehnila tudi sreča: potem ko so šli v preteklih štirih letih Golobovi z vsemi odločbami na roko ljubljanskemu županu, so kmetje spomladi uspeli s tožbo na upravnem sodišču, zadeva pa se je vrnila v ponovno odločanje na ministrstvo, kjer se je postavila nova garnitura pod Janševo vlado. Tokrat je stroka prevladala nad politiko, je zadovoljen odvetnik Klemen Golob, ki je proti Jankoviću dosegel še eno veliko zmago.

Mestna občina Ljubljana je 20. 4. 2022 na takratnem Ministrstvu za okolje in vložila pobudo za razveljavitev sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje z dne 28. 9. 2020, ko ga je vodil Andrej Vizjak v času tretje vlade Janeza Janše. Ministrstvo je navedeno pobudo prekvalificiralo v zahtevo in dne 11. 7. 2022 izdalo odločbo, s katero je zahtevo MOL za razveljavitev 3. točke izreka sklepa ARSO 2020 po nadzorstveni pravici zavrnilo.

Janković seveda ni počival in je zoper navedeno odločbo v imenu MOL vložil tožbo v upravnem sporu, o kateri je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo 17. 10. 2023, s katero je razveljavilo odločbo ARSO iz leta 2020 iz procesnih razlogov – Vizjakovi garnituri so v obrazložitvi očitali, da niso dovolj dobro pojasnili, zakaj kanal C0 z dodatkom betonske kinete po novem potrebuje presojo vplivov na okolje, če pa je ARSO v letih 2015 in 2016 že škandalozno odločil, da takšne presoje kanal ne potrebuje.

Ves čas izigravali zakonodajo

Kot smo na Domovini že poročali, je MOL zahteve za gradbena dovoljenja ves čas vlagal po posameznih kosih, s čimer se je posamičen projekt po zakonu kvalificiral za »nezahtevno gradnjo«. A problem je nastal že prej, ker je projektu zeleno luč prižgala tudi Direkcija za vode leta 2013. Uradnice so se zaradi tega v prejšnjem sklicu Državnega zbora morale zagovarjati pred parlamentarno preiskovalno komisijo, prav tako so na Arsu izvedli notranji nadzor, ki je pokazal številne nepravilnosti.

A ker se je več lastnikov zemljišč vztrajno pritoževalo na odločitev ARSO, ministrstva in sodišča pa so jih zavračala, češ, da nimajo pravice pritožbe, ker nimajo pravice biti stranke v postopku, jim je to šele leta 2021 dovolilo vrhovno sodišče.

Ker kanal poteka čez privatno zemljišče lastnice, občina pa si je pravico pridobila z delno razlastitvijo, je bilo senatu vrhovnega sodišča logično, da lahko vstopijo v postopek. Tako so lahko začeli vlagati nova pravna sredstva, zadeva še vedno ni zaključena in sklepa ARSO iz 2015 in 2016 tako nista pravnomočna. Pravnomočen je edinole sklep Ministrstva za okolje iz leta 2020 (ARSO so takrat prenesli pod svoje okrilje), ki je izkoristilo odločitev ljubljanskega župana, da na vodovarstvenem območju zaradi pritiska javnosti cev obdajo še z betonsko kineto: dodatek so ocenili kot nov projekt, za katerega so zahtevali presojo vplivov na okolje.

Gradbeni inženirji in zdravniki iz UKC Ljubljana že leta opozarjajo, da cev ne more biti stoodstotno vodotesna in da tudi kineta ne more preprečiti razlitja fekalij v pitno vodo. To je namreč srž problema: Janković je kanal zgradil naravnost prek vodonosnika Kleče, kjer se zbira pitna voda za celotno Ljubljano.

Svobodnjaki priskočili na pomoč

Mestna občina Ljubljana je t. i. »Vizjakov sklep« iz leta 2020, kot omenjeno zgoraj, uspela sesuti na Upravnem sodišču, v ponovljenem postopku pa je MOL vložila še dve vlogi, in sicer 5. 12. 2023 in 19. 12. 2023, s katerima je dopolnila svojo zahtevo za odpravo 3. točke izreka omenjenega sklepa, z dopolnjenima vlogama pa je podala tudi zahtevo za izrek ničnosti 3. točke izreka tega sklepa.

Takrat pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pod kontrolo vladajoče Svobode in ministra Bojana Kumra, je v ponovnem postopku izdalo odločbo št. 35402-29/2020-2550-91 z dne 29. 12. 2023, s katero je zahtevi MOL za odpravo sklepa ugodilo in 3. točko izreka navedenega sklepa odpravilo po nadzorstveni pravici. Spomnimo, pod kontroverzni sklep se je podpisala tedanja sekretarka Tina Seršen, za katero se je pozneje izkazalo, da ni imela ne kompetenc ne pooblastila ministra, da bi lahko odločala v tovrstnih zadevah, nakar so se na ministrstvu izgovarjali, da je Seršenova sklep samo podpisala, odločali pa da so drugi uradniki, katere so »želeli zaščititi pred medijsko gonjo«. Nepravilnosti je ugotovil tudi pristojni inšpektorat in ministrstvu izdal opomin.

Tina Seršen in ekipa Svobode ni imela časa, da bi še enkrat odločila v prid Jankovića, res pa je, da je bilo to težko izvedljivo že samo po sebi, saj je upravno sodišče tedaj podalo tudi jasne usmeritve.

Zoper navedeno odločbo Seršenove je Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Jesenice po svojem pooblaščencu odvetniku Klemnu Golobu sprožilo upravni spor.

Upravno sodišče je nato v navedenem upravnem sporu tožbi ugodilo in s sodbo z dne 14. 4. 2026 odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Tina Seršen in ekipa Svobode ni imela časa, da bi še enkrat odločila v prid Jankovića, res pa je, da je bilo to težko izvedljivo, saj je upravno sodišče tedaj podalo tudi jasne usmeritve, da morajo pojasniti, zakaj kanalizacija ne potrebuje presoje vplivov na okolje. Tega pa strokovno ni bilo mogoče argumentirati.

Argumentacija na trdnih temeljih

Ministrstvo ugotavlja, da MOL v vlogah z dne 5. 12. 2026 in 19. 12. 2026 uveljavlja ničnostni razlog po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Toda v skladu s takrat veljavnim 51.a členom Zakona o varstvu okolja je moral nosilec nameravanega posega v okolje – MOL – od ministrstva zahtevati, da v predhodnem postopku ugotovi, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Enako določa tudi sedaj veljavni Zakon o varstvu okolja.

Ministrstvo v odločbi pojasnjuje, »da je v konkretnem primeru ARSO v predhodnem postopku, izvedenem na podlagi vloge MOL kot nosilke nameravanega posega, v skladu s takrat veljavnim ZVO-1 in na njegovi podlagi izdani uredbi ugotovila, da ni izkazano, da nameravani poseg ne bo imel pomembnih vplivov na okolje, zato je s 3. točko izreka sklepa ARSO 2020, katere ničnost MOL zahteva, odločil, da je za nameravani poseg: vgradnja povezovalnega kanala CO z dodajanjem armiranobetonske kinete potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. V postopku presoje vplivov na okolje se namreč ugotovijo in ocenijo dolgoročni, kratkoročni, posredni ali neposredni vplivi nameravanega posega v okolje na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja«.

Okoliščine, ki jih navaja MOL, s katerimi uveljavlja ničnostni razlog nezmožnosti izvršitve navedenega sklepa namreč niso takšne, ki bi izkazovale nezmožnost izvedbe postopka presoje vplivov na okolje.

Ministrstvo zdaj tako ugotavlja, da v konkretnem primeru razlog, zaradi katerega bi se za nično izrekla 3. točka izreka sklepa ARSO 2020, ni podan. »Okoliščine, ki jih navaja MOL, s katerimi uveljavlja ničnostni razlog nezmožnosti izvršitve navedenega sklepa, namreč niso takšne, ki bi izkazovale nezmožnost izvedbe postopka presoje vplivov na okolje in pridobitve navedenega soglasja. Po teoriji, ki jo potrjuje tudi ustaljena upravno sodna praksa, nezmožnost izvršitve namreč mora biti objektivna, kar pomeni, da je ne more izvršiti nihče, pod nikakršnimi pogoji,« piše uradnik Boris Vinski, vodja Službe za upravne zadeve, ki se je podpisal pod odločbo.

Zakonski razlogi za ničnost odločbe namreč odražajo naravo instituta ničnosti kot izrednega pravnega sredstva, ki je namenjeno sanaciji najtežjih pomanjkljivosti odločbe, torej pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče sanirati z drugimi pravnimi sredstvi. Razlog, ki ga navaja MOL, da je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero naj bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, pa ne stoji. Dejstvo je namreč, da je ARSO leta 2016 izdal sklep, s katerim naj bi po mnenju MOL bilo odločeno o isti stvari, to pa ne pomeni, da zato sklepa ARSO 2020 ni mogoče pravno izvršiti.

Odvetnik Golob: Očitno je bila potrebna menjava vlade, da je zmagala pravica

MOL ima zdaj seveda možnost znova vložiti upravni spor, to lahko stori v 30 dneh na Upravnem sodišču, a je uspeh malo verjeten, glede na to, da je to isto sodišče razveljavilo sporno odločbo Tine Seršen, ministrstvu vrnilo zadevo v ponovno odločalo in ob tem dalo še jasne usmeritve, kako mora odločiti ministrstvo.

Mestno občino smo prosili za komentar glede odločitve ministrstva in ali se bodo dejansko pritožili, vendar do zaključka redakcije odgovora še nismo prejeli in ga bomo objavili, ko MOL odgovori. Se je pa odzval odvetnik Alpe-Adria-Green in več zasebnikov na trasi kanala C0 in za Domovino ekskluzivno povedal, »da je bila očitno potrebna sprememba oblasti, da je ministrstvo po vseh teh letih truda in boja končno sprejelo pravilno in zakonito odločitev ter zahtevo MOL, ki je zahtevala odpravo sklepa ARSO iz leta 2020, zavrnilo«.

Potrebno je izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ob nedvoumni in jasni dikciji Zakona o varstvu okolja in Gradbenega zakona to pomeni ničnost izdanih gradbenih dovoljenj.

Kot nam je povedal Golob, zdaj od državnih organov pričakuje, da bodo zoper tiste uradne osebe, ki so v tem in vseh drugih primerih evidentno namerno izdajali nezakonite odločbe v korist »izbranim« posameznikom, ustrezno ukrepali in jih poklicali k odgovornosti. »Odločitev ministrstva ocenjujem kot eno izmed pomembnejših, saj je, pravno gledano, sedaj nastala situacija, ko imamo dokončno in pravnomočno eno in edino odločitev, to pa je, da je potrebno za sporni del kanala C0 izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ob nedvoumni in jasni dikciji Zakona o varstvu okolja in Gradbenega zakona to pomeni ničnost izdanih gradbenih dovoljenj,« še dodaja Golob in obenem priznava, da se lahko MOL po svoji navadi tudi zoper najnovejšo odločbo ministrstva vloži tožbo. »Vendar lahko tako tožbo, če bo vložena, že sedaj označim za precej jalovo in obsojeno na propad.«