Inflacija ostaja pri 3,3 odstotka, hrana oktobra dražja

Cene so bile oktobra v povprečju za 3,3 odstotka višje kot pred letom. Največji pritisk na gospodinjske proračune še naprej prihaja iz stroškov bivanja in prevoza. V primerjavi s septembrom se skupna raven cen ni spremenila, vendar so se za tem povprečjem skrivale precejšnje razlike: hrana se je podražila, počitnice pa pocenile.

Nespremenjena inflacija še ne pomeni, da se je življenje pocenilo. Oktobrska letna stopnja je ostala enaka septembrski, kar pomeni, da so bile cene še vedno za 3,3 odstotka višje kot oktobra lani.

Za lažjo predstavo: za enako košarico izdelkov in storitev, ki je pred letom stala 100 evrov, bi bilo letos v povprečju treba odšteti 103,30 evra. Posamezno gospodinjstvo lahko občuti večjo ali manjšo podražitev, odvisno od tega, za kaj porabi največ denarja.

Po podatkih statističnega urada, ki jih povzemajo Finance, so k letni inflaciji največ prispevali višji stroški bivanja in prevoza. To sta skupini izdatkov, ki se jima večina gospodinjstev težko izogne.

Bivanje in prevoz najbolj dražita življenje

V skupini, ki zajema stanovanje, vodo, elektriko, plin in druga goriva, so bile cene za 8,6 odstotka višje kot pred letom. Ta skupina je k skupni 3,3-odstotni inflaciji prispevala 1,1 odstotne točke oziroma približno tretjino. To ne pomeni, da se je vsak račun za elektriko ali vodo povečal za 8,6 odstotka. Gre za povprečno spremembo cen različnih izdelkov in storitev v tej skupini.

Prevoz se je v enem letu podražil za 5,9 odstotka in k inflaciji prispeval še 0,9 odstotne točke. Skupaj sta ti dve skupini po zaokroženih podatkih povzročili približno tri petine celotne letne rasti cen. Dražje so bile tudi alkoholne pijače in tobak, restavracije in nastanitve ter rekreacija, šport in kultura.

Koliko so se cene zvišale v enem letu

Graf prikazuje podražitve posameznih skupin, ne njihovega prispevka k skupni inflaciji. Ta je odvisen tudi od tega, kolikšen del porabe gospodinjstva namenjajo posamezni skupini.

Hrana dražja, počitnice cenejše

Na mesečni ravni je bila slika drugačna. Oktobra so cene v povprečju ostale enake kot septembra, ker so se podražitve in pocenitve med seboj izravnale.

Hrana se je v enem mesecu podražila za 1,8 odstotka. To je skupno mesečno rast cen povečalo za 0,3 odstotne točke. Dražja so bila tudi oblačila, pohištvo in stanovanjska oprema ter uporaba osebnih prevoznih sredstev.

V nasprotno smer so delovale nižje cene počitnic. Počitniški paketi so bili za 12,2 odstotka cenejši kot septembra, kar je skupno mesečno rast cen znižalo za pol odstotne točke. Nastanitvene storitve so se pocenile za 5,8 odstotka, nakup vozil pa za 1,8 odstotka.

Prav tu je razlog, da lahko uradni podatek o nespremenjenih cenah odstopa od občutka ob vsakodnevnih nakupih. Gospodinjstvu, ki oktobra ni kupilo počitniškega paketa ali avtomobila, pocenitve na teh področjih niso neposredno olajšale izdatkov za hrano.

Kaj se je oktobra podražilo in kaj pocenilo

Spremembe cen v primerjavi s septembrom 2026. Negativna vrednost pomeni pocenitev.

Najbolj se draži blago za sprotno porabo

Razlike so opazne tudi med vrstami nakupov. Storitve so bile oktobra v povprečju za 3,7 odstotka dražje kot pred letom, blago pa za 3,2 odstotka. Pri blagu za vsakodnevno oziroma sprotno porabo je letna podražitev dosegla 5,3 odstotka. Cene trajnega blaga so bile medtem za 2,1 odstotka nižje, poltrajnega pa za 0,1 odstotka.

Za družinski proračun je pomembno, kako pogosto nastane posamezen strošek. Hrano in druge izdelke za sprotno porabo kupujemo redno, večje nakupe pa lahko pogosto odložimo. Zato pocenitev izdelka, ki ga gospodinjstvo trenutno ne potrebuje, težko odtehta dražje vsakodnevne nakupe.

Zakaj se pojavljata dve številki inflacije

Poleg domačega merila statistični urad objavlja še evropsko primerljiv podatek. Po njem je bila oktobrska letna inflacija 3,8-odstotna, septembra pa 3,7-odstotna. Merili se razlikujeta predvsem po tem, katero porabo zajemata in kakšno težo pripisujeta posameznim izdatkom. Evropsko primerljivi indeks omogoča primerjavo med državami, zato se uporablja tudi pri spremljanju inflacije v evrskem območju.

Septembrska objava SURS potrjuje, da je domača letna inflacija takrat znašala 3,3 odstotka, evropsko primerljiva pa 3,7 odstotka. Oktobra je tako prvo merilo ostalo nespremenjeno, drugo pa se je nekoliko zvišalo.

Energija ostaja pomemben dejavnik

Banka Slovenije v oktobrskem poročilu ugotavlja, da so letošnjo rast cen okrepili predvsem energenti. Ob tem navaja, da je znižanje dajatev na pogonska goriva deloma ublažilo njihov vpliv na končne cene. Po junijski napovedi banke naj bi povprečna letna inflacija po evropsko primerljivem merilu letos dosegla 3,6 odstotka.

Povprečna letna inflacija sicer ni isto kot oktobrska letna stopnja: prva primerja povprečno raven cen v celotnem letu s prejšnjim letom, druga pa samo oktober z lanskim oktobrom.

Zadnji podatki gospodinjstvom prinašajo predvsem sporočilo, da se rast cen še ni ustavila. Skupno mesečno povprečje je ostalo mirno, toda hrana se je podražila, stroški bivanja in prevoza pa ostajajo občutno višji kot pred letom.