Vlada bi delovne pogoje posebnih policijskih enot urejala z uredbo

29. 10. 2026 ob 17:08
0 komentarjev

Slovenija

Vlada je na današnji dopisni seji potrdila predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim želi zaradi vse večjega kadrovskega primanjkljaja omogočiti dodatne možnosti zaposlovanja policistov. Predlog prinaša tudi spremembe pri urejanju delovnega časa, počitkov in pripravljenosti policistov, ki opravljajo najzahtevnejše operativne naloge. Njihove posebne delovne pogoje bi po predlagani ureditvi določala vlada z uredbo, čeprav veljavni zakon za to predvideva kolektivno pogodbo.

Državni zbor je februarja letos sprejel novelo zakona, ki je za policiste, vključene v varovanje določenih oseb, prikrite preiskovalne ukrepe, zaščito prič in protiteroristično dejavnost, omogočila drugačno ureditev odmorov, počitkov, nadurnega dela in najdaljšega tedenskega delovnega časa. Vendar je izrecno določila, da se te posebnosti urejajo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Zdaj bi vlada ta način urejanja nadomestila z uredbo. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je že ob avgustovski predstavitvi predloga pojasnjevalo, da kolektivna pogodba zahteva vsakokratna pogajanja s socialnimi partnerji, zaradi česar lahko do dogovora preteče veliko časa. Po oceni ministrstva država zaradi zaostrovanja varnostnih razmer in nepredvidljivosti policijskega dela na takšna pogajanja ne more vedno čakati.

Posebni režim dela za najzahtevnejše naloge

Nova ureditev bi omogočala odstopanja od splošnih delovnopravnih pravil pri organizaciji delovnega časa, počitkih, referenčnih obdobjih, nadurnem delu in posebnih oblikah pripravljenosti. Z uredbo bi bilo mogoče podrobneje določiti tudi njihovo vrednotenje in plačilo. To bi veljalo predvsem za policiste, ki opravljajo naloge z visokim tveganjem za varnost, zdravje ali življenje ljudi in pri katerih se zahtevajo posebna znanja, usposobljenost ter visoke psihofizične sposobnosti. Vlada poudarja, da bi bilo mogoče takšne izjeme uporabljati le toliko časa in v takšnem obsegu, kot bi bilo nujno za izvedbo konkretnih nalog. Posebna ureditev naj bi omogočila predvsem neprekinjeno izvajanje operativnih aktivnosti in takojšnjo odzivnost policije. Po finančni oceni, navedeni v avgustovski različici predloga, bi spremembe organizacije dela nekaterih policijskih enot povzročile za približno 1,72 milijona evrov dodatnih letnih stroškov. Med predvidenimi spremembami je tudi možnost, da bi se pripravljenost na domu spremenila v pripravljenost na določenem kraju.

Zaradi pomanjkanja kadra dodatna pot do policijskega poklica

Drugi pomemben del predloga se nanaša na zaposlovanje. Vlada priznava, da se policija že več let sooča z zmanjševanjem števila zaposlenih, zato želi razširiti pogoje za zasedbo nekaterih policijskih delovnih mest. Po podatkih policije je bilo konec avgusta letos zaposlenih 7.738 ljudi, od tega 6.633 policistov. Policijski sindikat Slovenije je že poleti opozarjal, da načrtovanih 300 vpisnih mest na višji policijski šoli še ne pomeni 300 novih policistov. Leta 2025 se je namreč vpisalo 198 kandidatov, tako da je ostala nezasedena več kot tretjina razpoložljivih mest.

Po zdajšnji ureditvi lahko določena delovna mesta zasedajo kandidati z najmanj višješolsko strokovno izobrazbo oziroma kandidati s srednješolsko izobrazbo in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Novela dodaja še tretjo možnost. Za zaposlitev na ustreznih delovnih mestih bi zadostovala končana srednja šola, uspešno opravljen program »Policist in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil« ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Katera delovna mesta bi lahko zasedali tako usposobljeni policisti, bi določili z aktom o organizaciji in sistemizaciji.

Na Domovini smo že septembra pisali o opozorilih glede zniževanja meril za policijski poklic. Takrat je Sindikat policistov Slovenije (SPS) predlagal omilitev pogojev za nadaljevanje šolanja kandidatov na Višji policijski šoli. Nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je predlog označil za nesprejemljiv, opozoril pa je tudi na napovedano zniževanje izobrazbenih zahtev. »Če bomo spet uvedli 4-letno šolo, da boš lahko policist tudi s srednjo šolo, bomo razvrednotili poklic. Vse bolj ta poklic približujemo standardu navadnega varnostnika,« nam je dejal. Zniževanju vstopnih standardov je nasprotoval tudi Policijski sindikat Slovenije (PSS). Opozorili so, da država kadrovsko stisko rešuje na napačnem koncu in da bi morala namesto omilitve zahtev zagotoviti boljše plačilo, delovne pogoje in druge spodbude za policijski poklic.

Več pristojnosti tudi pri notranjem nadzoru

Predlog posega še na področje nadzora nad delom policije. Enoti ministrstva, pristojni za usmerjanje in nadzor policije, bi zakon izrecno omogočil, da za presojo zakonitosti in strokovnosti posameznega policijskega postopka zahteva poročilo o njegovem poteku ter pripadajočo dokumentacijo. Po pojasnilih vlade ne gre za povsem novo pristojnost, temveč za prenos že obstoječe ureditve iz podzakonskega predpisa na zakonsko raven. Vlada predlaga, da državni zbor novelo obravnava po skrajšanem postopku.