Vlada bi odpravlila diskriminacijo učencev zasebnih osnovnih šol, a bi si jih bolj podredila
Ob nespoštovanju odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni izobraževalni program, je februarja 2016 ministrica pojasnjevala, da pripravljajo celovite rešitve.
V tem kontekstu je parlament pred dvema dnevoma zavrnil predlog SDS-a glede ureditve področja financiranja in sprejel predlog novele Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Na formalni ravni z njo sicer odpravljajo diskriminacijo glede financiranja, na praktični ravni pa zasebnim osnovnim šolam postavljajo kup novih ovir in omejitev, s katerimi bo nad njimi visela dolga roka države.
Ministrica Makovec Brenčičeva je držala obljubo in predstavila novelo ZOFVI, ki naj bi poleg financiranja zasebnih šol celostno urejal področje vzgoje in izobraževanja. Sedaj je lažje razumeti tudi torkov obisk premierja Cerarja na OŠ Alojzija Šuštarja in njegovo zagotovilo, da bo financiranje javnih in zasebnih šol izenačeno.
Kakšne so torej glavne spremembe, ki jih zasebnim šolam prinaša novela ZOFVI?
Zasebne osnovne šole bi bile po novem za izvedbo javno veljavnega programa financirane tako kot javne šole, torej stoodstotno. Po drugi strani šole staršem ne bi smele več zaračunavati šolnine, tudi ne za dodatno ponudbo, ki jo zagotavljajo.
V noveli so natančneje opredeljeni pogoji, po katerih strokovni sveti odločajo ali je program zasebne šole javno veljaven ali ne. Ti so doslej pri presojanju, ali naj program zasebne šole pridobi javno veljavnost, v skladu z zakonom morali preveriti, ali je ta v skladu s cilji vzgojno-izobraževalnega sistema in ali zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Če bo novela sprejeta, bodo morali po novem ugotovljati tudi, ali zasebna šola s svojim programom prispeva k »bogatitvi šolskega prostora« oziroma ali pomeni »dopolnitev javnega šolskega sistema«.
Javno veljavni program zasebne šole bo pod drobnogledom strokovnega sveta ves čas šolanja. Če bo ugotovil, da so bila kršena določila, na podlagi katerih je program pridobil javno veljavnost in s tem možnost stoodstotnega financiranja, bo strokovni svet lahko predlagal izbris zasebne šole iz razvida šol z javno veljavnim programom.
Merila in postopke v zvezi z evalvacijo programov zasebnih šol bo predpisoval minister za izobraževanje.
Novela je na ogled na portalu e-uprava in bo v javni razpravi do 15. maja.
Po sedanji ureditvi je minister za izobraževanje podal zgolj mnenje glede določenega ravnatelja zasebnih šol. Po novem bo minister ravnatelje tudi potrjeval.
Novela ZOFVI pa poleg urejanja financiranja šol pa ureja tudi nekatera druga področja kot je ukinjanje volonterskih pripravništev za bodoče učitelje, strožje sankcioniranje nasilja med vrstniki in strožje omejevanje oseb, zoper katere je bil uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Te osebe ne bodo smele biti zaposlene niti po pogodbi, ne bodo smele voditi delavnic ali sodelovati pri pripravi učnih gradiv.
V tem kontekstu je parlament pred dvema dnevoma zavrnil predlog SDS-a glede ureditve področja financiranja in sprejel predlog novele Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Na formalni ravni z njo sicer odpravljajo diskriminacijo glede financiranja, na praktični ravni pa zasebnim osnovnim šolam postavljajo kup novih ovir in omejitev, s katerimi bo nad njimi visela dolga roka države.
Ministrica Makovec Brenčičeva je držala obljubo in predstavila novelo ZOFVI, ki naj bi poleg financiranja zasebnih šol celostno urejal področje vzgoje in izobraževanja. Sedaj je lažje razumeti tudi torkov obisk premierja Cerarja na OŠ Alojzija Šuštarja in njegovo zagotovilo, da bo financiranje javnih in zasebnih šol izenačeno.
Kakšne so torej glavne spremembe, ki jih zasebnim šolam prinaša novela ZOFVI?
Financiranje izenačeno, šolnine prepovedane
Zasebne osnovne šole bi bile po novem za izvedbo javno veljavnega programa financirane tako kot javne šole, torej stoodstotno. Po drugi strani šole staršem ne bi smele več zaračunavati šolnine, tudi ne za dodatno ponudbo, ki jo zagotavljajo.
Strokovni svet bo odločal ali zasebna šola "bogati šolski prostor"
V noveli so natančneje opredeljeni pogoji, po katerih strokovni sveti odločajo ali je program zasebne šole javno veljaven ali ne. Ti so doslej pri presojanju, ali naj program zasebne šole pridobi javno veljavnost, v skladu z zakonom morali preveriti, ali je ta v skladu s cilji vzgojno-izobraževalnega sistema in ali zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Če bo novela sprejeta, bodo morali po novem ugotovljati tudi, ali zasebna šola s svojim programom prispeva k »bogatitvi šolskega prostora« oziroma ali pomeni »dopolnitev javnega šolskega sistema«.
Javno veljavni program zasebne šole bo pod drobnogledom strokovnega sveta ves čas šolanja. Če bo ugotovil, da so bila kršena določila, na podlagi katerih je program pridobil javno veljavnost in s tem možnost stoodstotnega financiranja, bo strokovni svet lahko predlagal izbris zasebne šole iz razvida šol z javno veljavnim programom.
Merila in postopke v zvezi z evalvacijo programov zasebnih šol bo predpisoval minister za izobraževanje.
Novela je na ogled na portalu e-uprava in bo v javni razpravi do 15. maja.
Tudi izbira ravnatelja zasebne šole v rokah aktualnega ministra
Po sedanji ureditvi je minister za izobraževanje podal zgolj mnenje glede določenega ravnatelja zasebnih šol. Po novem bo minister ravnatelje tudi potrjeval.
Novela ZOFVI pa poleg urejanja financiranja šol pa ureja tudi nekatera druga področja kot je ukinjanje volonterskih pripravništev za bodoče učitelje, strožje sankcioniranje nasilja med vrstniki in strožje omejevanje oseb, zoper katere je bil uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Te osebe ne bodo smele biti zaposlene niti po pogodbi, ne bodo smele voditi delavnic ali sodelovati pri pripravi učnih gradiv.
Ostali članki na Domovini o problematiki zasebnega šolstva:
Rok Trdan: Vlada ignorira odločitev Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Kako urejeno v Evropi?
Seja ustavne komisije glede financiranja programa zasebnih šol pokazala, da nekateri poslanci ne vedo, o čem odločajo.
Rok Čakš: Glavne zmote o zasebnem šolstvu v Sloveniji
Rok Trdan: Vlada ignorira odločitev Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Kako urejeno v Evropi?
Seja ustavne komisije glede financiranja programa zasebnih šol pokazala, da nekateri poslanci ne vedo, o čem odločajo.
Rok Čakš: Glavne zmote o zasebnem šolstvu v Sloveniji
Zadnje objave
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
16. 4. 2026 ob 7:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
kova.igor
Z ljudmi se igrajo že leta. Da pa norčevanje dopušča RKC...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.