Seja ustavne komisije glede financiranja programa zasebnih šol pokazala, da nekateri poslanci ne vedo, o čem odločajo

Uredništvo

13. 3. 2016 ob 20:17
0 komentarjev

Slovenija

S četrtkovo sejo ustavne komisije se je nadaljevala saga o problematiki financiranja zasebnih osnovnih šol v Sloveniji.

Poslušali smo nekatere izjave poslancev in ugotovili, da nekateri sploh ne vedo, kaj je predmet tematike, o kateri so sedeli na seji dobre tri ure.

Govora je bilo o komunizmu, socialni državi, ideološkem boju itd. Na koncu so sejo prekinili.

Ugotavljali smo že, da vlada že več mesecev krši odločbo Ustavnega sodišča, hkrati smo poročali o manevrih Socialnih demokratov po spremembi ustave. Ustavna komisija DZ je po nekaj lanskih sejah nato v juliju imenovala strokovno komisijo, ki je končni predlog nato poslala nazaj strokovni komisiji.

Spomnimo - obrazložitev zapleta:

Enoletni rok, ki ga je Ustavno sodišče postavilo za odpravo diskriminacije na področju različnega financiranja osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, se je iztekel.

Ministrstvo za šolstvo je pred enim letom zatrdilo, da bo rok spoštovalo, danes pa pristojna ministrica Makovec Brenčičeva kršenje odločbe ustavnega sodišča opravičuje s tem, da pripravljajo celovit zakon, ki naj bi urejal področje zasebnega šolstva.

Strokovna komisija je medtem pripravila predlog za dopolnitev Ustave, s katerim bi vladna večina zaobšla odločitev Ustavnega sodišča..

V začetku seje je predlog strokovne komisije predstavil poročevalec, dr. Rajko Pirnat, ki je bil v komisijo imenovan s strani SMC. Obrazložil je, zakaj je poročilo "nekoliko nenavadno". Člani so bili namreč zelo različnih "vrednostnih orientacij", zato ni bilo možno zapisati enotnega stališča skupine. V končnem predlogu so tako zapisana mnenja vsakega člana komisije posebej, s tesno večino pa so kljub temu poskušali oblikovati predlog za spremembo/dopolnitev ustave, ki pa je drugačen, kot ga predlaga SD.

Pirnat je na koncu poudaril, da takega predloga, kot ga je na koncu zavzela strokovna komisija, ne podpira.

O kakšnem znesku pravzaprav govorimo?

V Sloveniji je 5 zasebnih osnovnih šol, kar predstavlja 0,2% vseh OŠ. Predmet financiranja je samo izvajanje programa na teh šolah, ki je trenutno s strani države financiran zgolj 85%. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je to diskriminatorno. Da bi te krivice odpravili, bi morala država na letni ravni zagotoviti 300.000 evrov.

Zbrali smo nekaj stavkov, ki so jih na seji ustavne komisije izrekli poslanci:

Matjaž Han, SD: Zasebno šolstvo je za moje pojme podnormirano, zagotoviti mora zgolj minimalna znanja ... Kako bo en otrok iz Zg. Kungote prišel v tako šolo, če je ta samo v Ljubljani.

Branko Grims, SDS: Kvaliteta se lahko na dolgi rok krepi samo s pravo konkurenco. Voditelji levice s Kučanom na čelu šolajo svoje otroke v zasebnih šolah. Zakaj? Ker jim dajo s tem velikansko primerjalno prednost z vsemi drugimi... Logiko bi morali ponovno uvesti v slovenskem šolstvu, ker jo nekaterim kronično primanjkuje.

Primož Hainz, DESUS: Gremo v grobo obliko kapitalizma.

Ljudmila Novak, NSi: Če govorimo o tem, da želimo socialno pravično državo, začnimo prav tukaj. Omogočimo vsem otrokom enako izhodišče.

Matej T. Vatovec, ZL: Šolstvo mora biti javno dostopno in tako je lahko le, če je javno financirano. Če bo izobraževanje pristalo na trgu, bo to vodilo v neenakosti. Glavni dosežek razsvetljenstva je bil, da je uspel šolstvo iztrgati iz rok verskih skupnosti, danes prihajamo v situacijo, ko to ni več samoumevno.

Janez Janša, SDS: Ne gre za obravnavanje stvarnega problema, temveč za ideološki boj. Komunistični manifest pravi, da komunizem lahko uspe šele potem, ko se razgradi zasebna lastnina, vera, družina in zasebno šolstvo. Trenutno je na udaru zasebno šolstvo, ki ga v Sloveniji praktično ni.

Jani Möderndorfer, SMC: Odločbe Ustavnega sodišča niso dogme. Imamo vso pravico predlagati spremembe.

Jože Tanko, SDS: Zakaj zasebne šole ne ustanovi Mirovni inštitut ali Marksistični center? Verjetno zato, ker jo že imajo preko javnega šolstva.

Mitja Horvat, SMC: Tudi Ustavno sodišče ne spoštuje vedno vseh rokov. Kot eklatanten primer naj navedem odločanje o referendumu o ZZZDR. Včasih so odločitve nekoliko težje in zahtevajo dodaten čas.