Sveta Bernardka Lurška – vidkinja

Danes, 16. aprila, goduje sveta Bernardka Lurška, ki se je rodila kot Marie-Bernarde Soubirous 7. januarja 1844 v Lurdu v Franciji in umrla 16. aprila 1879 v Neversu v Franciji.

Življenje do Marijinih prikazovanj

Sveta Bernardka se je rodila v zgledno krščansko družino očetu Françoisu Soubirousu in materi Luizi Casterot v mlinu Moulin de Boly v Lurdu v Franciji. Družina je bila zelo revna. Sveta Bernardka je bila najstarejša od devetih otrok. Že po nekaj mesecih so jo dali v rejništvo, saj je mati pričakovala že naslednjega otroka. Po šestnajstih mesecih se je lahko vrnila domov.

Ko je bila stara šest let, je zbolela za jetiko in astmo, od katerih si ni več opomogla. Celo življenje je bila bolj slabega zdravja. Ko je bila sveta Bernardka stara deset let, jo je k sebi vzela botra, da bi tako pomagala obubožani družini, ki so jo izgnali iz mlina. Leta 1856 se je družina svete Bernardke preselila v celico opuščenega zapora, sveta Bernardka je šla zopet v rejništvo in se v Lurd vrnila šele na začetku leta 1858, da se je pri sestrah pripravila na prvo sveto obhajilo.

Marijina prikazovanja sveti Bernardki

Kot lahko vidimo, je pri družini svete Bernardke narobe šlo vse, razen vere v Boga. Najbrž je vse to – življenje na robu družbe in neomajna vera v Boga – pripeljalo do tega, da se je Marija 11. februarja 1858 v Massabiellski votlini prikazala prav sveti Bernardki, ko je nabirala suhljad. Marijina prikazovanja sveti Bernardki dobro povzemajo Jezusove besede: »Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: 'Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem'« (Mt 11,25).

Sveta Bernardka je takrat imela vsega 14 let, Marija pa se ji je razodela kot Gospa. Do julija 1858 se ji je Marija prikazala še sedemnajstkrat. V teh zamaknjenjih ji je Gospa sporočala: »Obljubim ti, da te bom naredila srečno ne na tem svetu, temveč na onem«, »Moli za grešnike!«, »Pokora, pokora, pokora!«, »Pojdi k studencu, pij in umij se!« Ker sveta Bernardka ni vedela, kje je ta studenec, ji je Marija rekla, naj gre na levo stran votline. Sveta Bernardka je začela grebsti zemljo in glej – res je iz zemlje pritekla voda! Ta znamenita lurška voda se tam nahaja še danes. Ob votlini so pipe, da se jo da natočiti, obstaja pa tudi možnost umiti se v tej vodi nekoliko stran, na drugem mestu.

Sveta Bernardka je imela vsega 14 let, Marija pa se ji je razodela kot Gospa.

Šele 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja, pa je Gospa sveti Bernardki sporočila znamenite besede: »Jaz sem brezmadežno spočetje!«

Sveto Bernardko je k votlini vsakič gnala velika notranja moč. Pri votlini je sveta Bernardka vsakič pokleknila, začela moliti rožni venec, potem pa v zamaknjenju gledala Gospo in se z njo pogovarjala. Čeprav je bilo obiskovalcev pri teh dogodkih vedno več, je Marijo videla le sveta Bernardka. Gospa jo je učila moliti – še posebej za grešnike –, ji razodela tri skrivnosti, ki so bile namenjene samo sveti Bernardki, in ki jih le-ta ni nikoli razkrila, kot smo že omenjali, ji je naročila, naj pri votlini izkoplje studenec, jo pozvala, naj jé travo, ki je rasla okoli votline, ji rekla, naj gre k duhovnikom in jim naroči, naj v Massabiellu sezidajo kapelo, jo povabila, naj poljubi zemljo za grešnike, k čemur je sveta Bernardka pozvala še vse ostale ljudi pri votlini.

16. julija 1858, ko je župan zaprl pot do votline, se je Marija sveti Bernardki prikazala zadnjič. Ker sveta Bernardka ni mogla čisto do votline, jo je zagledala z druge strani reke. Gospa se je prišla poslovit. Po tem zadnjem prikazanju je sveta Bernardka izjavila, da je še nikoli ni videla tako lepe.

Življenje po prikazovanjih

Po prikazovanjih je imela sveta Bernardka precej sitnosti s posvetnimi in cerkvenimi oblastmi. Vsevprek so jo namreč spraševali in zasliševali, da bi ugotovili pristnost prikazovanj. Sveta Bernardka pa je vedno mirno povedala isto zgodbo.

Dve leti po zadnjem prikazanju Marije je bila sveta Bernardka sprejeta v zavetišče sester v Neversu, da bi imela mir pred radovednimi obiskovalci. Še približno dve leti po tem je posebna komisija ugotovila pristnost prikazovanj. Kmalu zatem je cerkev kupila zemljišča ob votlini, uredila poti in zgradila mogočno svetišče. Glas o prikazovanjih je začel privabljati številne romarje, predvsem bolnike, mnogi od njih so po Marijini priprošnji v Lurdu ozdraveli. Tako so zgradili posebne prostore za bolnike, kot tudi kopeli lurškega studenca, ki smo jih že omenjali. Prvi čudež v Lurdu je bil ozdravitev hromega dveletnega otroka.

Pozneje je tudi sveta Bernardka postala redovnica. S težkim srcem se je poslovila od jame, v kateri se ji je prikazovala Marija. Umrla je 16. aprila 1879 med molitvijo rožnega venca. Pokopana je v Neversu. Za svetnico jo je razglasil papež Pij XI. 8. decembra 1933.

Sveta Bernardka je zavetnica revežev, pastirjev, Lurda; je priprošnjica zoper revščino ter telesne in vsake druge bolezni.

Atributa svete Bernardke sta rožni venec in pastirska obleka.