Prozorna povolilna servilnost osrednjih medijev

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Dobri trije tedni so od volilne nedelje, po kateri so se razmerja v slovenski politiki temeljito premešala in nakazala spremembe. Kakšne te bodo, je za zdaj mogoče le površno sklepati. Toliko bolj nedvoumna in neposredna pa je servilnost nekaterih osrednjih slovenskih medijev, s katero ti že od volilne nedelje krijejo hrbet predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu in njegovim domišljijskim načrtom. Nekateri, denimo nacionalna televizija, so pri tem dokaj neposredni, spet drugi se poslužujejo precej bolj subtilnih metod.

Depolitizirani

Začelo se je že takoj po volitvah. Izbor gostov, ki so komentirali izide državnozborskih volitev na nacionalni televiziji, je bil zelo poveden. V goste so povabili štiri komentatorje, ki so v zadnjih štirih letih dosledno zagovarjali stališča odhajajoče vlade in kritizirali politiko SDS. Med njimi je bila celo nekdanja političarka LDS Katarina Kresal, ki je morala odstopiti zaradi ugotovitev KPK o korupciji pri najemu stavbe na NPU. Nekaj dni pozneje so v oddaji Tarča gostili kar glavnega kadrovika tranzicijske levice Gregorja Golobiča.

Posebno poglavje so bili tudi prvoaprilski Odmevi. Voditeljica Tanja Starič gostoma, predsednikoma Demokratov in NSi Anžetu Logarju in Jerneju Vrtovcu navrže, da je Sova predstavila nove podatke o domnevnem obisku predstavnikov Black Cube pri SDS, in že v vprašanju neposredno implicira, da bi to moralo biti zanju problem, ko gre za morebitno koalicijo s SDS.

Ko Vrtovec omeni prisluhe, se izteče čas

»Je to za vas ovira za dogovor s SDS za koalicijo?« vpraša Logarja. Ta ji odgovori, da so posamezniki, ki so govorili o neposrednih dokazih, »mogoče malo prehitro ustrelili«. Voditeljica se ne da in poskusi še pri Vrtovcu: »Vas ne moti?« Odgovori ji, da ga navedbe Sove ne prepričajo in da se je treba pogovarjati tudi o vsebini teh prisluhov.

Takrat pa ga voditeljica na lepem začne prekinjati, češ da je čas potekel, in predsednik NSi ob dokaj agresivnih medklicih komaj uspe dokončati stavek. »Mi bi se morali ukvarjati tudi s tem, kako izkoreniniti korupcijo v tej državi, ki je šla v vse pore sistemov in podsistemov,« doda Vrtovec.

Ozadje medijske uslužnosti

Prav ti posnetki so sicer razkrili tudi razloge, ki vodijo v servilnost oziroma uslužnost nekaterih medijev do oblasti in njenih struktur. Nekdanji prvi nadzornik Darsa Jože Oberstar namreč na vprašanje sogovornika, ali aktualni premier Golob uporablja sredstva Darsa za podporo nekaterim novinarjem in nevladnim organizacijam, da mu dajo podporo, odgovori pritrdilno. »Da ga pustijo pri miru,« odvrne in doda, da upravo sestavljajo Golobovi ljudje, ki to prakso izvajajo.

Predstavniki politične stranke so v času, ko je bil sam v Darsu, prišli do predsednika ali člana uprave, odgovornega za sponzorstva in mu povedali, komu bodo namenili sredstva. »Daš novinarju, ne vem 8.000 evrov, in on objavi tri, štiri ali pet člankov o tem, kako Dars obnavlja in kako je to zelo dobro za slovensko ekonomijo in bla bla bla, in kako na drugi strani Dars vlaga v varnost na naših cestah, bla bla bla,« v posnetku pove Oberstar.

Šarec bo pridigal o izigravanju relativnega zmagovalca

Prav voditeljici, ki je v studiu Odmevov gostila Vrtovca in Logarja, je sicer Golob že na začetku svojega mandata razkril vse karte, ko gre za vprašanje medijev, konkretno nacionalne televizije. »In če kdo ve, veste to vi. Tudi na RTV smo se zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma. In jaz vem, da vi natančno veste, kaj to pomeni,« je povedal, v soočenjih pred letošnjimi volitvami pa to izjavo lažnivo zanikal.

Zanimiv je bil zapis nekdanjega ministra in kritičnega poznavalca političnega dogajanja Žige Turka. »Kolega je preštel, koliko gostom skače v besedo najbolj depolitizirana voditeljica Odmevov. Vrtovcu 17-krat, Logarju 9-krat, Deželanu 2-krat, Bizjakovi 0-krat,« je navedel na omrežju X.

V oddaja Politično nekaj dni pozneje gostujeta nekdanja predsednika vlade Lojze Peterle in Marjan Šarec. Slednji pove, da vidi poskus oblikovanja desne vlade in izigravanje relativnega zmagovalca volitev. To izreče človek, ki je leta 2018, ko je volitve s 25 poslanci dobila SDS, s pol manj poslanci sestavil vlado. In ostane 'živ', ker voditeljica na to 'pozabi'.

Pa kaj je s temi mladimi, da volijo desno?

Prav zanimivo je bilo spremljati tudi odzive na volilni izid, ki je pokazal izrazito podporo desnosredinskim strankam med mladimi in večinsko podporo Gibanju Svoboda med starejšo populacijo. Kot bi bilo s tistimi, ki si drznejo podpreti desno sredino, nekaj hudo narobe, se časnik Delo proslavi s člankom, ki ga naslovi: »Med mladimi volivci nesporna zmaga SDS in liste NSi, kaj pravijo psihologi?«

Podobno prva Sobotna priloga istega časnika, le ta tokrat ne gre več samo za psihološki fenomen, pač pa kar za odmik od demokracije. Članek nosi naslov: »Zakaj se mladi odmikajo od demokracije in volijo skrajno desnico?«, v njem pa objavijo pogovor s špansko politologinjo Estefanio Molina. Ta sicer v pogovoru teorijo o vzponu priljubljenosti skrajne desnice med mladimi utemeljuje na primeru španskega Voxa (ki se na evropski ravni prišteva med suvereniste Viktorja Orbana).

Asociacija na izide slovenskih volitev je na dlani, čeprav v slovenski parlament ni bila izvoljena nobena podobna stranka, razen pogojno Resni.ce Zorana Stevanovića, ki tudi sama med osrednjimi elementi programa izpostavlja suverenizem.

In drugi medijski spini

Portal Siol.net je medtem takoj po volitvah z veseljem pograbil izjavo profesorja prava Roka Lampeta, ki je predsednico republike Natašo Pirc Musar pozval, naj mandatarstva ne podeli predsedniku SDS Janezu Janši. Gre sicer za istega profesorja prava, ki je leta 2020 trdil, da virus Covid ni smrtonosen.

Vir: Posnetek zaslona, FB, @Jožica Kohek

Podobno so si privoščili z objavo izjave prvega obraza Inštituta IFIMES Zijada Bečirovića, da »novih volitev ne bo, Robertu Golobu bo uspelo oblikovati vlado«. Isti inštitut je bil sicer po javno dostopnih podatkih aplikacije Erar več let med prejemniki sponzorjev paradržavnih podjetij, med drugim Elesa in tudi (Golobovega) Gen-I-ja. Po nekaterih informacijah naj bi pomagal tudi pri pridobivanju poslov Gen-I v Makedoniji. Tega iz članka ne izvemo.

Vir: Posnetek zaslona, Siol.net.

Če nisi z Golobom, nisi za narodno enotnost

Po Golobovem pogovoru pri predsednici republike pri Siolu objavijo tudi članek z naslovom: »Golob po pogovoru s predsednico: Bolj kot 46 glasov je pomembno sodelovanje vseh strank«. Besede premierja so že v izhodišču protislovne, saj je iz pogovorov že takoj po volitvah izključil SDS in s tem nekaj manj kot tretjino volilnega telesa.

V podobno kategorijo iz istega razloga sodi tudi naslov v istem mediju, ki se glasi »Luka Mesec: nekateri očitno niso za narodno enotnost«. Da se avtorja člankov ne bi zavedala Golobovega izključevanja, ni verjetno, kljub temu pa nekritično povzameta zavajajoče besede in iz njih oblikujeta celo naslov.

Le redki mediji si upajo povedati bobu bob – da se Golobova retorika spreminja praktično čez noč. Pred volitvami je bila Slovenija po Golobovih besedah pred obdobjem izjemne gospodarske rasti in blaginje, po volitvah pa praktično pred katastrofo. Pred izvolitvijo predsednika DZ Zorana Stevanovića je Slovenija potrebovala »vlado narodne enotnosti«, po njegovi izvolitvi je po besedah Golob treba storiti vse, da ne pride do četrte Janševe vlade.

Komu bi v resnici koristila oblast?

Odklonilna nota do oblikovanja desnosredinske vlade veje tudi iz zapisov v časniku Večer, ki v enem od naslovov navede: »Bodo Vrtovec, Logar in Stevanović omogočili vlado SDS? Janšo motivira oblast, da sanira škodo iz afere Black Cube«.

Seveda iz članka ne izvemo, da je po tem, kar je znanega, doslej stvar ravno obratna. Golob je namreč tisti, ki mora na vsak način zadržati oblast, da se ne razčistijo zlorabe Sove za politične oz. predvolilne potrebe,« na X zapiše novinar Bojan Požar.

Poudarki, ki ustvarjajo miselni okvir

Seveda Siol in Večer nista edina med najbolj branimi spletnimi novičarskimi portali, kjer se poslužujejo takšnih metod. Vzemimo portal nacionalne radiotelevizije. Povolilni naslovi, kot so »Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden«, »Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev«, »Golob: Barko bomo pripeljali v varen pristan«, morda na prvi pogled delujejo nevtralno. Vendar pa že izbira poudarkov ustvarja določen miselni okvir.

Gibanje Svoboda je tako predstavljeno kot samoumevni nosilec mandata za sestavo vlade, medtem ko so aktivnosti SDS pogosteje umeščene v kontekst problematizacije. Denimo naslov »SDS vložil nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim opozarja na domnevne nepravilnosti v tujini«. Čeprav je več kot očitno prišlo do nepravilnosti, o čemer pričajo tudi številna sporočila Slovenk in Slovencev po svetu, pri MMC še vedno pišejo o »domnevnih« nepravilnostih, s tem pa sejejo dvom, da je do nepravilnosti sploh prišlo.

Subtilni mehanizem legitimacije političnih akterjev

Poleg tega bi bila percepcija bralca najbrž drugačna, če bi v naslovu denimo opisali prizadevanja SDS za »poštenost« volitev namesto opozarjanja na nepravilnosti. V končni fazi je govora o isti stvari, a bralec novico dojame drugače, če je v naslovu izpostavljena »poštenost«, kot če so poudarjene »nepravilnosti«.

Poleg tega naslovi, ki vključujejo izjave tipa »Janša opozarja na nepravilnosti«, skoraj vedno vsebujejo protiutež institucij. Pri levosredinskih akterjih pa so protiuteži redkejše ali manj poudarjene. Gre torej za subtilen mehanizem: ne za odkrito podporo, temveč za različno stopnjo legitimacije političnih akterjev.

Podobno portal 24ur.com. Naslovi, kot so »Golob razglasil zmago, Janša nakazal dvome« in »Golob začel pogovore, sklical bo tudi Svet za nacionalno varnost«, »Janša o 'volilnih prevarah', DVK pojasnjuje«, Goloba umeščajo v vlogo protagonista, nekoga, ki »zmaguje« in »vodi pogovore«, Janša pa je predstavljen skozi prizmo »dvoma« in »prevar«. Takšno uokvirjanje pa ima pomemben učinek: bralec ne dobi zgolj informacij, temveč implicitno interpretacijo, kdo je »legitimen« in kdo »problematičen« politični akter.

Prebliski

Čeprav so se tudi ustvarjalci informativnih oddaj POP TV pred volitvami posluževali dokaj neuravnoteženih izborov komentatorjev, v eni od oddaj denimo Alema Maksutija in Mihe Brejca, pa je bilo na komercialni televiziji vendarle zaslediti tudi preblisk. Voditelj oddaje 24ur zvečer Edi Pucer si je tako dovolil Golobu povedati, da v primeru, ko gre za njega, morajo krivdo dokazovati sodišča, v primeru z Janšo oziroma vmešavanju tuje agencije v naše volitve pa »ste že prišli do zaključkov«.

Še dobro, da so od časa do časa tudi novi igralci na političnem parketu sposobni »poklopiti« depolitizirane voditelje. Šef resnice je tako v Odmevih na TVS dobil zanimivo izhodišče: »Luko Mesca skrbi, da se sestavlja vlada Janeza Janše.« Odgovor prvaka Resni.ce pa: »Komu mar, kaj skrbi Luko Mesca!«

Izbrano za naročnike
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ko je jeza prevzela oder: laž je osnovni element Golobovega vladanja
  • 17. 03. 2026
[Video] Dr. Jože Plut: Robert Golob je po volitvah obrnil ploščo (Odmev tedna, 10. 4. 2026)
  • 10. 04. 2026
Si Golob pripravlja teren za morebitno razveljavitev rezultata volitev?
  • 19. 03. 2026