Verska svoboda vse bolj ogrožena tudi v Evropi

Medtem ko v Združenih državah Amerike svarijo pred ogrožanjem verske svobode prek nedavne kontroverzne razsodbe zoper diskriminacijo glede na spolno usmerjenost in spolno identiteto, se verska svoboda krha tudi v Evropi.

Pri čemer ne gre za problematiko muslimanskih priseljencev, ampak demokratičnih institucij, ki bi versko svobodo, skupaj z drugimi svoboščinami morale varovati. Kljub temu, da je Evropska unija sicer deklarativno globoko zavezana verski svobodi, tako doma, kot po svetu, pa v praksi ta odločenost vse bolj šepa, kar se kaže tako v prenehanju mandata posebnega odposlanca EU za promocijo verske svobode kot tudi v konkretnih primerih preganjanj verujočih v Evropi.

Evropska unija je načeloma tako zavezana verski svobodi, da je leta 2013 sprejela smernice za svobodo vere in prepričanja. Z njimi je želela doseči večjo zaščito vseh verujočih in neverujočih, predvsem v državah izven Evropske unije. Leta 2016 je vzpostavila tudi položaj Posebnega odposlanca Evropske unije za promocijo svobode vere in prepričanja izven Evropske unije.

Evropska unija zaznava zaščito verske svobode kot prioriteto, a ukinja položaj posebnega odposlanca za njeno promocijo

Kljub temu, da se je Evropska unija zavezala, da bo vsaka tri leta pregledala napredek na področju smernic za svobodo vere, sedem let po uveljavitvi smernic še vedno ni nobenega javno dostopnega dokumenta, ki bi evalviral njihov napredek.

Še več, Evropska komisija je z letošnjim letom zaključila tudi mandat posebnega odposlanca. Odposlančeva funkcija je bila obiskovanje držav, ki so najbolj preganjale vero in ustvarjanje pritiska na vlade, da bolj spoštujejo versko svobodo. Pomembno vlogo je odigral tudi pri reševanju Asie Bibi, ki je bila preganjana v Pakistanu. Evropska komisija kljub temu zatrjuje, da je verska svoboda identificirana kot prioriteta.

V Alliance Defending Freedom International Evropsko komisijo pozivajo, naj nadaljuje mandat odposlanca ter tako pokaže, da želi biti vodilna v branjenju verske svobode v svetu.

Kršenje ugovora vesti na Švedskem

A z versko svobodo ima težave tudi Evropa sama. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo pritožbo dveh švedskih babic, ki sta želeli uveljaviti ugovor vesti.

Ellinor Grimmark je zaprosila za poletno delo v bolnišnici Högland e di Ryhov leta 2013. Kljub temu, da je bolnišnici primanjkovalo osebja so prošnjo Grimmarkove zavrnili, saj je zahtevala ugovor vesti pri opravljanju splava, saj je ubijanje nerojenih otrok v nasprotju z njenim verskim prepričanjem.

Grimmarkova se je nato pritožila na urad varuha zoper diskriminacijo, kjer je bila njena pritožba zavržena z obrazložitvijo, da je opravljanje splava del službenih nalog babice na Švedskem. Če le ta zavrne opravljanje splava in zato izgubi službo, torej ne gre za diskriminacijo.

Podoben je tudi primer Linde Steen. Leta 2015 je svojega delodajalca, žensko kliniko v Nyköpingu na Švedskem obvestila, da ne more asistirati pri splavih in izgubila službo.

Tako Grimmarkova kot Steenova sta se pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Sodišče je sicer ugotovilo je njuna zavrnitev opravljanja splavov vezana na njuno versko prepričanje, ki je zaščiteno po devetem členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar Švedski delavski zakon predivdeva, da zaposleni opravi vse delovne obveznosti, ki so mu naložene.

Ker Švedska nudi splav, je naloga zdravstvenega sistema, da to zagotovi, ugovor vesti pa pri tem zdravstvenega sistema ne sme ovirati.

Zaradi osebnega prepričanja o homoseksualnosti v policijski preiskavi poslanka Finskega parlamenta

V policijski preiskavi se je znašla finska poslanka Päivi Räsänen in sicer zaradi njenih stališč o homoseksualnosti. Päivi Räsänen je poslanka finskega parlamenta od leta 1995, med leti 2004 in 2015 je bila tudi predsednica Finskih krščanskih demokratov, med leti 2011 in 2015 tudi ministrica za notranje zadeve.

Räsänenova je v tvitu pod vprašaj postavila uradno sponzorstvo luteranske cerkve na paradi ponosa, čemur je dodala še sliko bibličnega citata: Zato jih je Bog prepustil poželenjem njihovih src, v nečistost, tako da so sami skrunili svoja telesa. Božjo resnico so zamenjali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je slavljen na veke, amen. Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi. Rim 1, 24-27

#kirkko on ilmoittanut olevansa #seta n #Pride2019 virallinen partneri. Miten kirkon oppiperusta, #raamattu sopii yhteen sen kanssa, että häpeä ja synti nostetaan ylpeyden aiheeksi? pic.twitter.com/cnjAQCrOc2

— Päivi Räsänen (@PaiviRasanen) June 17, 2019

Nekaj mesecev po objavljenem tvitu se je Räsänenova znašla na policijskem zaslišanju zaradi tega. Proti njej so odprte še tri policijske preiskave, ena zaradi brošure o spolnosti, pri kateri je sodelovala s krščansko fundacijo pred šestnajstimi leti ter zaradi dveh intervjujev, ki jih je dala za televizijo in radio in v njih izrazila svoja osebna prepričanja in postavila vprašanje, »Kaj bi Jezus mislil o homoseksualcih?«

Med preiskavo je Räsänenova med drugim povedala tudi: »Nikoli si nisem mislila, da se bom znašla v policijski preiskavi zaradi izražanja svojega prepričanja. Kot poslanka poslušam zelo različna mnenja, s katerimi se ne strinjam, ne katera me celo žalijo. Ampak mislim, da je najboljši odgovor na to debata, ne cenzura.«

Ne gre za osamljene primere

V Evropi pa zgoraj omenjeni primeri niso osamljeni. Leta 2014 je poročijo Pomoč Cerkvi v stiski stanje verske svobode v Združenem Kraljestvu, Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem označilo kot »zaskrbljujoče« in »se poslabšuje«.

Leta 2018 je Observatorij za nestrpnost zoper kristjane zabeležil 325 napadov samo v Evropi. Poleg vandalskih napadov na cerkve in sakralne objekte so zaznavali tudi: Finančno uničenje podjetij, ki so jih vodili kristjani, aretacije pouličnih misijonarjev, siljenje v izbiro med končanjem profesionalne kariere ali kršenjem krščanskih načel, utišanje krščanskih študentskih skupin na univerzah, zavračanje krščanskih beguncev in v skrajnih primerih celo odvzem otrok.

Zakoni zoper sovražni govor

Preganjanja s strani oblasti se pogosto dogajajo na podlagi zakonodaje, ki prepoveduje sovražni govor in homofobijo. Parlamentarna obravnava prenove kazenskega zakonika denimo trenutno poteka v Italiji, kjer skušajo člen, ki prepoveduje diskriminacijo razširiti tako, da prepoveduje tudi govor zoper homoseksualnost in trans-spolnost. Obravnava bo potekala julija. Podobna zakonodaja, ki kriminalizira že stališče, da otrok potrebuje mamo in očeta pa že velja v več evropskih državah.