V Evropi ne sprejemamo muslimanov? Kaj se zgodi, če v ortodoksnih muslimanskih državah kristjan pije iz iste čaše kot musliman

Po desetletju kalvarije, večinoma preživete v samici, je pakistansko vrhovno sodišče oprostilo na smrt obsojeno 53-letno krščansko žensko, obsojeno bogokletja. Asia Bibi je bila obsojena na smrt že leta 2010.

Leto poprej je bila obtožena s strani dveh muslimanskih žensk, da je s pitjem iz skupnega vedra z vodo kot nevernica tega onečastila. V v prepiru z eno od muslimanskih žena, ki je sledil pa naj bi domnevno užalila preroka Mohameda in Koran.

Odločitev vrhovnega sodišča je močno razjezila tamkajšnje skrajne muslimane in jih pognala na ulične proteste.

Bibi je bila oproščena vseh obtožb v zvezi z bogokletjem in izpuščena na svobodo šele po devetih letih. Bogokletje v Pakistanu predstavlja zelo občutljivo temo, kjer je za takšno dejanje zagrožena smrtna kazen.

Obtožbe glede bogokletja so v Pakistanu skoraj nekaj vsakdanjega. Naravnost grozljivo pa je dejstvo, da se veliko obtožb bogokletja "rešuje" z javnim linčanjem in izvensodnimi umori.

Po podatkih Al Jazeere naj bi bilo od leta 1990 najmanj 74 ljudi ubitih s strani pobesnelih množic, vključno z ubitima guvernerjem province in zveznim ministrom, ki sta leta 2009 stopila v bran Asii Bibi. V Pakistanu je v tem trenutku še vedno okoli 40 ljudi zaradi bogokletja obsojenih na smrtno kazen.

Asia Bibi je bila tako prva ženska, ki je bila obsojena na smrt po Pakistanskih zakonih. Bibi bo tako primorana zapustiti Pakistan, kot najverjetneje tudi vsa njena družina.   

Protesti po državi

Po izpustitvi Asie Bibi se v državi vrstijo številni protesti proti odločitvi vrhovnega sodišča. Za protesti stoji politično in versko fundamentalistična (skrajno desna) Tehreek-e-Labbaik Pakistan (TLP) z voditeljem Khadimom Hussainom Rizvijem, ki zahteva ne samo smrt Bibi, temveč tudi vrhovnih sodnikov.

Sami pravijo, da so vrhovni sodniki s takšno odločitvijo pokazali zavezanost suženjstvu Zahoda. V glavnem mestu Islamabad so skupine protestnikov zavzele glavno cesto in blokirale vstop v mesto. Protestniki bodo z blokado cest vztrajali, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene. Demonstacije se vršijo tudi po drugih večjih mestih v državi.

Odnos do kristjanov v Pakistanu

Krščanska skupnost v Pakistanu je bila v zadnjem letu tarča številnih napadov in prepuščena samim sebi. Glavna motiva za nestrpnost do kristjanov so dejanja, ki se za zahodne standarde zdijo povsem nedolžna, v Pakistanu pa jih razumejo kot bogokletje, in pa reakcija na vojno v Afganistanu.

"Potrebno je poudariti, da Zahod ne pozna razmer v katerih se nahajamo" pravi kardinal Joseph Coutts. "Razumeti morate ozračje skupnosti, v kateri živimo. Ti ekstemisti ne oklevajo ubijati druge, kot sebe v bombnih napadih. Še enkrat poudarjam, ne oklevajo!"

To vpliva na celotno življenje manjšinjskih religij, posebno še krščanske. Kot verska manjšina v Pakistanu, kristjani in hindujci sestavljajo samo 1,6 % prebivalstva. Največ pakistanskih kristjanov je iz vrst potomcev, ki so pripadali najnižji kasti v hinduizmu in so se spreobrnili pod britansko vladavino.

Sicer muslimani in kristjani večinoma prebivajo med seboj v sožitju. Vendar muslimanske obtožbe bogokletja večkrat vodijo v nasilje do kristjanov, medtem, ko so tarča islamistov predvsem skupnosti: fizični napadi na cerkve, samomorilski napadi in bombni napadi na cerkve in stavbe, v katerih se zadržujejo kristjani.

Razlogi za napade naj bi bili predvsem politične narave. Napadi na pakistanske kristjane in hindujce naj bi predstavljali odgovor Zahodu (predvsem Ameriki) in njihovim zaveznikom na vmešavanje v njihovo notranjo politiko.

 

Dejan oprosti, ampak krščanski svet v srednjem veku ni počel tega.

— Žiga Turk (@ZigaTurk) 1 November 2018