Žena naj bo doma

Priletni Slovenci se še spomnimo nagajive popevke, ki jo je v hrvaščini in slovenščini pred okrog petinpetdesetimi leti pel Ivica Šerfezi: »Žena naj bo doma, čaka naj na moža …« Besedilo je za današnja merila feministk, voknencev in poknencev nesprejemljivo. Le kako naj bodo dekleta, neveste, žene in vdove doma, če pa so si zadale nalogo, da s sicer najboljšimi nameni uničujejo zahodno civilizacijo? So pa tudi izjeme.

Tina Golob Gaber naj bo doma

Gospodična – zdaj gospa Tina je skorajda povsem umaknjena iz javnosti. Ne zaradi »mačističnega« moža, ampak zaradi njegovih svetovalcev. Ugotovili so in svojeglavemu premierju dopovedali, da mu nekdanje dekle (z mnogimi izkušnjami in talenti) zdaj kot zakonska žena dela škodo na političnem polju. Velikemu delu Slovencev je preprosto rečeno postala zoprna. Ni je bilo stvari, v katero se ne bi vtikala. Je primerjava s tov. Jovanko prehuda?

Škandal, ki ga je žena predsednika vlade povzročila na Brezjah, kamor je k maši pripeljala Robija in Zlatka, je napol pozabljen. Žal. Pri decembrski maši za domovino v ljubljanski stolnici je opozorila nase s tem, da je ni bilo tam. Robert je sam brez svoje žene tri mesece pred volitvami lovil volilne glasove na znanem kraju in ob znanem času. Ta njegova prva udeležba pri maši v stolnici je politikantska igra na vse ali nič.

Zlasti tisti Slovenci, ki neprestano ne visimo na družbenih omrežjih, smo zaskrbljeni, kaj se dogaja v družini Golob, odkar se je ta povečala za tretjega člana, invalidnega mačka. Je od tedaj Tina privezana k štedilniku, oprostite, prisiljena v dolgotrajno oskrbo mačka?

Robert Golob pri polnočnici

Volitve se nezadržno bližajo in Robert je zapel: »Žena naj bo doma, čaka naj na moža, iščem in iščem volivce …« Čakala je doma, on pa je bil medtem čez cesto v trnovski cerkvi pri polnočnici. Prav ste prebrali, bog si ga vedi po koliko letih, če ne prvič v svojem življenju, je bil letos pri polnočnici. Nič nas ne sme presenetiti; tudi morebitna cerkvena poroka pred volitvami ne. Če ne v domači trnovski cerkvi, pa na Brezjah.

Levica je ostala doma

Stranka Levica, ki si umišlja, da je država, je edina od parlamentarnih strank med mašo za domovino ostala doma. Celo predsednik ponosnih dedičev komunizma Matjaž Han se je pri maši s kar se le da kislim obrazom podal v lov na volivce.

Levica je ostala zvesta svojemu načelu oziroma lumpen-proletarskemu razumevanju 7. člena Ustave; neomajno ostaja ločena od Cerkve. To pa še ne pomeni, da si ni vzela pravice in se po maši vmešavala v to, kar naj je ne bi prav nič brigalo, v nadškofovo pridigo namreč. Elektronski mediji so ji omogočili, da je bila o dogajanju v stolnici obveščena v realnem času in ji ni bilo potrebno poslati špicljev pod kor, kot so to nekoč počeli njeni vzorniki. Ni izgubila prilike, da ne bi slovenski javnosti tik pred božičem ter dnevom samostojnosti (in enotnosti?) lagala o človekovih pravicah pod komunizmom.

V Levici protestiramo proti najnovejšemu primeru vtikanja RKC v vprašanje ustavno zagotovljene pravice do splava, ki si ga je privoščil nadškof Stanislav Zore na včerajšnji maši za domovino.

Slovenski nadškof se je namreč v svoji pridigi obregnil tudi ob splav in pri tem ponovil…

— Levica (@strankalevica) December 23, 2025

Še kar plešemo

Na vinilnih ploščah Ivice Šerfezije se je nabrala debela plast prahu, Svoboda pa pleše na moderne, vse bolj divje ritme ples »damen val« z zapeljivko Urško, samooklicano pravno strokovnjakinjo Leno, laično policijsko inšpektorico Tamaro in nezdravo zanihano Valentino; vendar brez Tine, ki naj bo odslej doma. Plesalce si z vso vnemo izbirajo tudi plesalke iz posestrenega plesnega kluba, in sicer strokovnjakinja za živinorejo in pasjerejo ter redarka v Portorožu Meira, islamofilka zaskrbljena Tanja, konsomolka Nataša in čebinska princesa Asta. Ob posebnih priložnostih prosi za vabilo na ples tudi ne-bom-tiho Nataša. Pravila na plesu sproti prilagaja ustvarjalka javnega mnenja Janja.