V Ljubljani udarili po Judih. Antisemitizem ima globoke korenine tudi v komunizmu

Vir: Judovski kulturni center FB profil
POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenijo danes pretresa vest o napadu nestrpnosti na Judovski kulturni center v Ljubljani, na vrata katerega so nestrpneži ponoči narisali judovsko zvezdo in jo izenačili s svastiko. 

»Niti v najhujši nočni mori si nismo predstavljali, da bomo v enem najbolj miroljubnih evropskih mest kdaj videli sveže narisano svastiko,« se je na napad odzval direktor centra Robert Baruh Waltl. Dodal je, da je to »napad na vse nas, ki živimo v blaginji svobodnega sveta,« in dodal, da je težko razumeti, kaj ima judovski center skupnega z neko politiko in konfliktom, starim več kot 70 let. 

A korenine sovraštva do Judov vsaj na naših tleh segajo še dlje in so številne pojavne oblike doživele predvsem v času komunizma.

To, da je judovski narod največja žrtev druge svetovne vojne, je splošno znano in sprejeto dejstvo. Holokavst je povzročil smrti milijonov evropskih Judov in šlo je za načrten genocid. Prva logična misel bi bila, da so si po 1945 evropski Judje lahko oddahnili in spet svobodno zaživeli. Žal pa temu ni bilo povsem tako. Predvsem v državah, nad katere je svojo senco vrgla rdeča zvezda.

Robert Baruh Waltl na Facebooku: »Niti v najhujši nočni mori si nismo predstavljali, da bomo v enem najbolj miroljubnih evropskih mest kdaj videli sveže narisano svastiko. Še posebej v takšnem kontekstu. Še posebej v kraju, kot je ta. 'Da se to ne bo nikoli več ponovilo' – pravkar smo dobili zelo pomemben dokaz, da se to ponovno dogaja. To je napad na vse nas, ki živimo v blaginji svobodnega sveta. Naše čudovito mesto in država ne smeta nikoli več doživeti strašljive izkušnje, ki so jo pred 75 leti našim državljanom naredili nacisti.«

»Nacisti in fašisti so umorili več kot 90.000 slovenskih državljanov, med njimi je bilo skoraj 600 Judov. Skupaj se moramo upreti sovraštvu in fanatizmu v naši lepi državi. To ni Bližnji vzhod – Izrael in Palestina. To je naša država. To je Slovenija.«

Zapleten položaj

Komunisti in Judje so bili od Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo naprej sicer skupni sovražniki nacistov in tekom vojne so v nekaterih državah partizanski odpori pomagali in sprejemali tudi Jude, ki jim je uspelo uiti. Jugoslavija je bila že tak primer, medtem ko jih na Poljskem niso želeli sprejemati v svoje vrste. Nekaj jugoslovanskih partizanov judovskega rodu je bilo tudi razglašenih za narodne heroje. 

Kljub temu pa se začetni zanos sodelovanja ni ohranil prav dolgo. Judje so bili kot predstavniki gospodarsko uspešnih in religioznih posameznikov naravni razredni sovražnik komunistov.

Morda je pretirano trditi, da je socializem dokončal »judovsko vprašanje«, vendar pa ga je, vsaj v nekaterih državah vzhodnega bloka, vsekakor, pod pretvezo revolucije, nadaljeval. Veliki večini slovenskih Judov, ki so uspeli preživeti holokavst, po vojni niso vrnili s strani nacistov zaseženega premoženja. Tistim, ki so ga še imeli, pa so ga kot predstavnikom kapitala nacionalizirali na takšen ali drugačen način.

Zgovorna je zgodba Dalie Klein, ki je bila lani predstavljena na portalu pomurske-novice.si. Njeni starši so bili Slovenci judovske vere, njen stari oče se je celo boril na Soški fronti. Iz rodne Murske Sobote sta bila oba starša deportirana v Auschwitz. Večina sorodnikov je umrla, starša pa sta preživela holokavst in se vrnila domov. Našla sta izpraznjene domove, hišo mame pa je celo naseljevala že neka druga družina. Leta 1949 sta odšla živet v Izrael.

Pogoj, da so ju povojne komunistične oblasti spustile iz Jugoslavije, je bila njuna odpoved jugoslovanskemu državljanstvu in vsemu imetju zase in za svoje potomce. Tako oče Leopold Schöntag kot mama Terezija Pollak sta bila lastnika več nepremičnin v Murski Soboti. Takoj po osamosvojitvi Slovenije so podali zahtevo za vrnitev premoženja. Slovenija jim do danes ni še ničesar vrnila.

Stalna praksa v povojni Jugoslaviji je bila, da so umrlim Judom brez potomcev premoženje nacionalizirali, od tistih, ki so se odločili za selitev v Izrael, pa zahtevali odpoved državljanstvu in premoženju. V letih po vojni so tako jugoslovanske oblasti zaplenile približno 250 stavb in tovarn, ki so pripadale umorjenim Judom (med njimi so bili Pivovarna Union, Sladkogorska tovarna lepenke in papirja, Trboveljska premogovna družba, Predilnica v Litiji, tkalnica in tiskarna v Preboldu, Indus, tovarna usnja, Združene papirnice Vevče in Medvode ...). Redkim, ki so vztrajali, so z različnimi manevri odtujili premoženje. Tak primer je pred par leti naplavila tudi aktualna politika glede prestižne vile v centru Ljubljane, kjer je do pred nedavnim imela sedež stranka SD. Številni Judje so bili sicer izgnani iz Jugoslavije kot »etnični Nemci«.

Ruševine murskosoboške sinagoge


Leta 1954 je država kljub protestom porušila sinagogo v Murski Soboti, na njenem mestu pa zgradila stanovanjski blok. Judovsko pokopališče so spremenili v spominski park. Uradni podatki sicer pravijo, da peščica Judov, ki so se vrnili iz taborišč, ni mogla več vzdrževati sinagoge in jo je prodala mestni občini. 

KOMENTAR: Andreja Barat
Je antisemitizem stvar človeške narave?

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike