Kako drago bomo letos potovali Slovenci?

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Vojna na Bližnjem vzhodu, omejitve točenja goriva in skokovite podražitve letalskih vozovnic močno spreminjajo prihajajočo pomladansko-poletno turistično sezono. Pred vrati so prvomajski prazniki, ki bodo prvi pravi preizkus naših denarnic.

Evropa v sezono 2026 vstopa z energijskim šokom, kakršnega nismo imeli že desetletja. In medtem, ko se številni Slovenci pospešeno pripravljajo na tradicionalni priljubljeni prvomajski oddih, nas na poti do brezskrbnega dopusta čaka nova, precej dražja realnost. Vojna na Bližnjem vzhodu in iranska blokada Hormuške ožine, enega ključnih svetovnih koridorjev za surovo nafto, sta povzročila skok cen dizla, bencina in letalskega kerozina, slednjega, za kar 60 do 70 odstotkov.

Tudi, če se geopolitične napetosti umirijo jutri, »normalnih cen ne bo še tako kmalu,« opozarjajo evropski energetski komisarji. Slovenija se je na krizo že odzvala z omejitvijo točenja na 50 litrov na voznika dnevno (kar je sicer tudi odpravila), kar pa že vpliva na osebno mobilnost in logistiko. Vse to pa je šele začetek verižne reakcije, ki bo močno udarila po žepih turistov. Pregledali smo nove cene letalskih vozovnic in skupne stroške prevozov do določenih priljubljenih slovenskih počitniških destinacij ter zbrali nekaj komentarjev tega. 

Tudi, če se geopolitične napetosti umirijo jutri, »normalnih cen ne bo še tako kmalu,« opozarjajo evropski energetski komisarji.

Konec poceni letalskih kart

Letalski prevozniki so pred najtežjo sezono po pandemiji COVID-a. Letalsko gorivo se je zaradi zaprtih koridorjev in zmanjšane dobave podvojilo. Posledice? Letala se morajo izogibati bližnjevzhodnemu zračnemu prostoru, kar pomeni daljše poti in še večjo porabo nepredstavljivo dragega kerozina.

Vir: Pixabay

Tuji letalski portali in agencije, med njimi sta Ryanair in Smartwings, že opozarjajo na možnosti krčenja poletnih voznih redov in uvajanje t. i. »gorivnih dodatkov«. Za slovenskega potnika to pomeni:

  • Španija: Let, ki je lani stal 180 €, bo letos predvidoma med 230 in 260 €
  • Grčija: Skok iz lanskih 140–170 € na 190–230 €
  • Egipt: Zaradi bližine konflikta in dražjega goriva lahko cene poskočijo celo na 350 do 420 €

Turistične agencije so že začele ponujati plačljive »garancije nespremenjene cene«, saj evropska zakonodaja dobaviteljem omogoča enostranski dvig cene paketnega potovanja (do 8 %) ob nepredvidenih skokih stroškov energije.

Avto in trajekti: Hrvaška obala bo letos prestiž

Hrvaška je najpogostejša izbira Slovencev, a bo pot do tja letos občutno dražja. Medtem ko imamo v Sloveniji regulacijo in občasno pomanjkanje goriva, sosednja Avstrija beleži cene bencina pri 1,80 € za liter, dizel pa se nezadržno bliža meji 2,00 €. Podobni trendi so na Hrvaškem in v Italiji, kar neposredno vpliva na cene trajektnih prevozov.

Trajekte namreč poganjajo ogromne količine dizelskega goriva. Ob drastični rasti cen naftnih derivatov ladjarji (kot sta Jadrolinija in italijanski prevozniki) nimajo druge izbire, kot da strošek prevalijo na potnike. Pričakuje se od 10- do 20-odstotni dvig cen trajektnih vozovnic za vozila in potnike.

Vir: Pixabay

Nasvet pred prvomajskimi prazniki: Če se na pot odpravljate z avtomobilom, rezervoar napolnite doma. Zaradi velikih cenovnih razlik med državami (tudi do 0,40 € na liter) se izogibajte t. i. »gorivnemu turizmu«, saj so nekatere sosednje države že začele uvajati strožje nadzore ali pa so cene ob avtocestah astronomsko visoke.

Izračun stroškov: Prvomajski oddih na hrvaških otokih

Da bi si lažje predstavljali realen udarec na družinski proračun, smo pripravili natančen izračun stroškov poti za štiričlansko družino iz Ljubljane.

Kaj izračun upošteva?

  • Gorivo: Povprečna poraba 7 l/100 km. Upoštevana je trenutna povprečna krizna cena v EU (1,80 €/l za 2026) v primerjavi z lanskim letom (1,30 €/l za 2025).
  • Cestnine: Slovenska vinjeta ni všteta. Vštete so hrvaške avtocestne cestnine (povratne). Mostnina za Krk je brezplačna.
  • Trajekti: Upoštevana je povratna vozovnica za osebni avtomobil in 4 osebe, vključno z napovedanimi podražitvami (približno 15 % rast glede na 2025).

Pasti na črpalkah: Kje bomo letos točili najdražje?

Čeprav hrvaška vlada še vedno ohranja delno regulacijo cen pogonskih goriv, to velja predvsem za črpalke izven glavnih prometnih žil. Za turiste, ki se želijo hitro prebiti do obale in točijo na avtocestah, je slika precej bolj boleča. Hrvaška na avtocestah beleži opazne pribitke, predvsem pri dizelskem gorivu, ki letos postaja pravi luksuz.

Hrvaška še zdaleč ni najdražja

Pravi šok čaka tiste, ki se odpravljajo proti severu ali zahodu. Avstrija in Nemčija na avtocestah že prebijata mejo 2,40 € za liter dizla, saj tamkajšnji upravljavci črpalk (zaradi prostega trga na avtocestnem križu) krizne razmere s pridom izkoriščajo za astronomske marže.

Spodnja tabela prikazuje trenutno realnost na črpalkah po Evropi v primerjavi z lanskim letom ter jasno ponazarja, zakaj se točenje na avtocesti letos resnično ne izplača.

Vir: Shutterstock

Trenutne cene goriv in »avtocestne pasti« (2025 vs. 2026)

Tudi cestnine letijo v nebo

Za popolno analizo stroškov dopusta v letu 2026 ne smemo spregledati tudi stroškov uporabe avtocest. Čeprav so oči javnosti uprte v cene goriv, so upravljavci avtocest v sosednjih državah (HAC, Autostrade per l'Italia, ASFINAG) zaradi visoke inflacije, stroškov vzdrževanja in energetske krize že v začetku leta 2026 korigirali cenike navzgor.

Vir: Pixabay

Cestnine 2026: Od hrvaških kilometrov do italijanskih avtocest

Hrvaška je letos dokončno opustila sezonsko nihanje cen in »poletne« (dražje) cene uvedla kot stalni standard za celo leto 2026. Italija ostaja ena najdražjih držav za tranzit, saj so se cestnine na ključnih odsekih proti Milanu in Firencam v povprečju dvignile za več kot 15 odstotkov.

V spodnji tabeli smo zbrali podatke za »enosmerno pot« z osebnim avtomobilom (1. kategorija) od slovenskih mejnih prehodov do priljubljenih destinacij. Pri Avstriji in Madžarski so upoštevane cene kratkoročnih vinjet, ki so v letu 2026 doživele največji skok.

Ključne ugotovitve in nasveti za slovenske voznike:

  • Hrvaška (HAC): Pot do Splita in nazaj vas bo samo za cestnine letos stala več kot 70 evrov. Če k temu prištejete še strošek goriva, je avtomobilska pot v Dalmacijo cenovno že skoraj izenačena z nizkocenovnimi leti z bližnjih letališč, a le, če potujete sami. Za družine je avtomobil še vedno prva izbira, a s precej tanjšo denarnico ob koncu dopusta.
  • Italija (Autostrade): Italijanski upravljavci so v letu 2026 uvedli t. i. »ekološki pribitek« na najbolj obremenjenih odsekih (Milano, Firence), kar je ceno povzdignilo nad psihološko mejo. Pot do Firenc in nazaj vas bo stala neverjetnih 85,60 evra samo za avtocesto.
  • Madžarska: Madžarska e-vinjeta ostaja najdražja v regiji glede na prevožene kilometre za turiste. Skok cene za 10-dnevno vinjeto na več kot 21 evrov je posledica visoke inflacije forinta in prilagoditve evropskim direktivam o cestninjenju.
  • Avstrija: ASFINAG je ceno 10-dnevne vinjete dvignil za dobra 2 evra, hkrati pa so se podražili tudi vsi t. i. »special toll« odseki (Tauern, Karavanke, Brenner). Prehod skozi predor Karavanke (v eno smer) v letu 2026 stane 8,80 €.
Vir: Pixabay
Nasvet: Za potovanja v Italijo in na Hrvaško močno priporočamo uporabo elektronskih naprav (ENC na Hrvaškem, Telepass v Italiji), saj nekateri upravljavci v letu 2026 ponujajo od 10 do 20 % popusta na brezstično plačevanje, s čimer lahko vsaj delno izničite letošnje podražitve.

Konec dobe »letenja za drobiž«: Kaj so podražili »nizkocenovniki«?

Če smo bili še pred letom dni vajeni, da z nizkocenovnimi prevozniki iz bližnjih Benetk na jug Evrope lahko poletimo za beneško ceno dveh kavic in rogljička, je realnost prvomajske in poletne sezone 2026 povsem drugačna. Kerozin, ki letalskim družbam predstavlja daleč največji strošek, je neusmiljeno udaril prav po poslovnem modelu nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki temelji na nizkih maržah.

Na uradnih spletnih straneh družb, kot sta Ryanair in Transavia, smo za prvomajske termine preverili razpoložljive cene. Ugotovitev? Prevozniki osnovnih cen vozovnic niso zgolj korigirali navzgor, temveč so prikrite podražitve vgradili prav v vse njihove dodatne storitve:

  • Gorivni dodatki: Evropske družbe so ga začele zaračunavati neposredno ob nakupu vozovnice; v povprečju znaša od 15 do celo 35 evrov na smer, kar se izrazito pozna pri končni ceni.
  • Prtljaga: Cena za klasično 10-kilogramsko kabinsko prtljago (t. i. Priority vkrcanje pri Ryanairu) je pred prazniki skočila tudi do 100 %.
  • Azijske in dolge linije: Pri poletih na Bali ali v Bangkok (Emirates, Turkish Airlines) prevozniki plačujejo davek preusmerjenih letov mimo Bližnjega vzhoda. Ure in ure dodatnega letenja zahtevajo tone dodatnega kerozina.

Spodnja tabela prikazuje realne cene povratnih letalskih vozovnic z vključeno osnovno kabinsko prtljago za obdobje okoli 1. maja.

Vir: Pixabay

Cene pomorskih avtocest: Koliko dražji so hrvaški in italijanski trajekti?

Če letalski prevozniki trpijo zaradi cen kerozina, so ladijski prevozniki ujetniki cen ladijskega dizla. Preverili smo uradne prvomajske cenike pri hrvaški Jadroliniji in ladjarjih, ki vozijo iz italijanske Ancone.

Drastična rast cen naftnih derivatov pomeni, da ladjarji nimajo manevrskega prostora – strošek se v obliki novih, kriznih cenikov ali tihih sezonskih pribitkov preliva neposredno na potnike. Preden se odpravite v pristanišče, pa k celotnemu znesku ne pozabite prišteti še avtomobilske poti:

  • Ljubljana–Split (povratna): Pri trenutnih kriznih cenah goriva (cca. 1,85 €/l) in hrvaških cestninah, vas bo vožnja do trajekta stala okoli 170 evrov.
  • Ljubljana–Ancona (povratna): Vožnja do italijanske obale s plačilom visokih italijanskih cestnin vas bo stala približno 220 evrov.

V spodnji tabeli smo natančno izračunali povratni trajektni strošek za štiričlansko družino in en osebni avtomobil (dolžine do 5 metrov).

Natančen strošek trajektnih prevozov okoli 1. maja (povratna vozovnica za vozilo + 4 osebe)

Opomba: Izračuni temeljijo na uradnih cenikih Jadrolinije in mednarodnih operaterjev za povratno potovanje osebnega vozila (do 5 metrov) in štirih odraslih potnikov (palubni potnik). Daljše plovbe iz Italije že zajemajo višje gorivne dodatke, ki so jih ladjarji uvedli zaradi razmer na trgu.
Vir: Pixabay

Leto dražjih, a premišljenih odločitev

Sezona 2026 nikakor ne bo sezona, ko bi Slovenci prenehali potovati. Analitiki in turistični delavci opažajo, da želja po oddihu ostaja izjemno močna, še posebej pred prihajajočimi prvomajskimi prazniki. Spreminjajo pa se naše navade. Realnost je, da bo prihodnost potovanj — vsaj v tej in posledično prihodnji sezoni — opazno dražja in manj stabilna. Zaradi visokih stroškov goriva, dražjih letalskih kart in višjih cen hotelov, ki prav tako plačujejo višje zneske za energijo in logistiko končnih produktov, bo končni račun za dopust višji povprečno za 15 do 25 odstotkov.

Zaradi nepredvidljivih dogodkov so tudi dvigi ali padci cen nepredvidljivi, kar predstavlja veliko težavo in preračunavanja, sploh pri odločitvi, kdaj kupiti letalsko vozovnico; kar danes za prihodnje leto, ali je bolje, da čakamo na boljše čase. Vse je postalo negotovo, tudi potovanja. Torej tisti, ki bodo letos želeli potovati pametno, bodo dopuste načrtovali bistveno prej, iskali popuste, akcije in ugodnejše destinacije, ki ne zahtevajo letalskih ali trajektnih povezav, ali pa se bodo morda namesto v oddaljene eksotične kraje znova zaljubili, v nam bližnje, slovenske in evropske bisere.

Sezona 2026 nikakor ne bo sezona, ko bi Slovenci prenehali potovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike