[Video] Dr. Mitja Ferenc: Po smrti rablja snaha našla seznam njegovih žrtev, tudi ime svojega očeta (Vroča tema, 11. 3. 2026)

Dr. Mitja Ferenc in arheolog Uroš Košir sta izdala knjigo z naslovom Prikrita grobišča Hrvatov v Sloveniji, katere nastanek in vsebino je dr. Ferenc predstavil v Vroči temi. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Množica vojakov iz več narodov se je umikala proti Avstriji, ki je bila pod Britansko zasedbo, slednji pa so jih potem vračali jugoslovanski armadi, ki jih je večino pobila. Zato imamo po besedah dr. Ferenca pri nas toliko raznorodnih grobišč. Večini ujetnikom ni bilo niti sojeno, z njihovo likvidacijo pa je bil kršen ženevski dogovor vojnega prava o vojnih ujetnikih.

Ferenc nadaljuje, da so ujetnike z vlaki vozili v taborišče Teharje, taborišče v Škofji Loki in v Šentvid v taborišče v Škofovih zavodih. Od tam pa so bili odpeljani na razna morišča po Sloveniji, od katerih nekatera še niso najdena. Ferenc doda, da med drugim še vedno iščejo Ušivo jamo, kar pa je po 80 letih precej težavna naloga. 

Govori tudi o Kardeljevi depeši predsedniku vlade, ki med drugim pravi: »Nimate več nobenega razloga, da ste tako počasni v čiščenju,« in pogovorih med vladniki, kako je treba zakriti vsakršno sled za grobišči. Kritičen je do koalicije, ki je lani brez razprave zavrnila predlog o mrliških listih za 14 tisoč pomorjenih domobrancev, pokopnem mestu žrtev iz Macesnove gorice in pripravi zakonodajnih postopkov za DNK identifikacijo žrtve povojnih pobojev. Vse to ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Pohvali pa bivša predsednika vlade Janeza Janšo in Mira Cerarja, saj sta v času svojih mandatov naredila velike premike na  za žrtve povojnih pobojev.

Trdi, da je bilo med drugo svetovno vojno pri nas ubitih okoli 100.000 ljudi, od tega 15.000 po tem, ko so odložili orožje. Pobitih je bilo tudi nekaj deset tisoč Hrvatov, a točnega števila ne vemo, zaključi dr. Ferenc. 

Pripoveduje o odkopavanju Barbarinega rova, ki je potekalo 8 mesecev, po tem času pa so prišli do presunljivega odkritja, saj so bile žrtve zaradi pomanjkanja kisika in vlage mumificirane, koža se je ohranila, ležale pa so v 6 do 8 plasteh. Po pričevanjih naj bi se ujetniki morali uleči na že umorjene sojetnike, kjer so jih potem postrelili.

Omeni tudi grobišče v Košnici, za katero so vsi ustni in pisni viri kazali na dejstvo, da naj bi bili tam pripadniki nemške manjšine, a so na podlagi osebnih predmetov odkrili 307 pripadnikov oboroženih sil Hrvaške. 

Ob širitvi letališča v Cerkljah pri Krki so v zasutih strelskih jarkih naleteli na posmrtne ostanke in izkopali 167 žrtev. Dr. Ferenc trdi, da je tam še veliko več trupel, saj obstaja zapis hrvaškega duhovnika v Rimu o izpovedi moža z imenom Marko C., ki je pričeval, da je bil med 900 Hrvati, ki so jih iz Maribora peljali do tega letališča in jih v skupinah po 100 vodili v strelske jarke in jih tam likvidirali. Sam (Marko C.) je bil v zadnji skupini in se je ranjen rešil. 

Dr. Mitja Ferenc govori tudi o poboju družinskih članov hrvaških vladnikov v Crngrobu in sojenju ministrom v Zagrebu. Tam so bila najdena tri grobišča, a obstaja prepričanje o še več žrtvah. 

Vseh evidentiranih grobišč po Sloveniji je kar 800, v zaključku poudari dr. Ferenc, raziskanih pa je bilo le 224. Od tega je 122 v celoti ali delno ekshumiranih, 102 pa sta taki, kjer je potrjen obstoj posmrtnih ostankov, žrtve pa še niso ekshumirane. 

Spomni, da so travme doživljali tudi rablji, ki so bili velikokrat prisiljeni ubogati ukaze. Pripoveduje o enem izmed njih, ki je na morišča vozil skupine ljudi, katerih imena je dobil napisane na seznamu. Po njegovi smrti je njegova snaha našla seznam, ki ga je do tedaj hranil v denarnici in ugotovila, da je na njem tudi ime njenega ubitega očeta.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora, ki presune in ozavešča o naši kruti zgodovini.