Splav: nastopili so novi časi

Prepoved splava je bila tako v komunistični kot v postkomunistični Sloveniji tabu tema. Pomladni politiki so o splavu bolj ali manj leporečili, saj so jih mediji dali na pranger ob vsaki besedi. Spomnimo se samo žolčnih napadov na politike, ki so si upali zagovarjati, da pravice matere do splava ni treba zapisati v ustavo.

Danes je povsem drugače. Zdi se, da so prav kristjani, ki pred porodnišnicami molijo in civilnodružbene organizacije, ki vseskozi ponujajo brezplačno strokovno in materialno pomoč nosečnicam, dosegli preobrat v javnem mnenju. Misel, da ima tudi nerojeni otrok svoje pravice, je dobila svoj prostor v javnosti.

Misel, da ima tudi nerojeni otrok svoje pravice, je dobila svoj prostor v javnosti.

Tarča Vs Nedjeljom u 2

Oddaje na nacionalni televiziji, kjer bi imeli kolikor toliko enakopravne možnosti predstaviti to mnenje, doslej praktično ni bilo. Tudi tokratna oddaja Tarča sicer ni bila narejena povsem v skladu s programskimi standardi RTVS, se jim je pa za razliko od mnogih drugih informativnih oddaj vsaj približala.

Razmerje gostov namreč ni bilo pol-pol kot veleva novinarski kodeks, pa tudi zdrava pamet in fair play. Razmerje je bilo štiri proti dva v korist zagovornikov splava. V prispevku dopisnice iz Zagreba pa je bilo predstavljeno izključno mnenje ene strani.

Čeprav so na Hrvaškem zagovorniki življenja nerojenih zelo močni in so v medijih precej bolj prisotni kot pri nas, pa jih za mnenje niso vprašali. Če bi vzeli samo nekaj izsekov zadnje oddaje Nedjeljom u 2, ko je voditelja kar privzdigovalo, ker je gostja zagovarjala pravico, da ljudje molijo pred bolnišnico, bi naredili oddajo izredno zanimivo.

Agresivna vprašanja polna žolča v zagrebškem studiu nacionalne TV so bila povsem brez haska. Evropska poslanka Marijana Petir (EPP, Hrvaška kmečka stranka HSS) je namreč voditelja, ki je z vprašanji že mnoge vplivne politike spravil v bes, potisnila ob zid, da je ostal brez besed.

Navrgla mu je, da so v enem letu prav ti molivci rešili 100 življenj nerojenih otrok, kar je za državo, kjer je vsako leto 20.000 prebivalcev manj (in se tega politika zelo zaveda), pravi blagoslov.

Njen nastop bi si morali ogledati vsi slovenski krščansko-demokratski politiki.

Zagovornici življenj nerojenih sta se odrezali mojstrsko, kot bi ju pripravili najboljši poznavalci odnosov z javnostmi. Brez povišanih tonov, z množico jasnih argumentov, nasmehom in brez jeznih grimas.

Podobno se je zgodilo v ljubljanskem studiu nacionalne TV. Zagovornici življenj nerojenih sta se odrezali mojstrsko, kot bi ju pripravili najboljši poznavalci odnosov z javnostmi. Brez povišanih tonov, z množico jasnih argumentov, nasmehom in brez jeznih grimas. Na drugi strani pa je bilo jeze precej. Tudi nastop Katarine Nzobandora iz zavoda Živim bi si morali ogledati vsi krščansko-demokratski politiki.

Bes levice

Levica je že v četrtek zvečer ponorela. Čeprav so zagovorniki nerojenih »imeli dva igralca manj«, so politiki in mnenjski voditelji začeli gonjo proti oddaji, ki naj ne bi bila uravnotežena. In kot smo že na začetku dejali, v nekem smislu je to tudi bila. Na omizjih RTVS je namreč velikokrat razmerje 6:0 in 5:1 v korist levičarjev, ne pa »samo« 4:2. In lahko pričakujemo, da poslej take »napake« ne bodo več pogoste.

Zato je še toliko bolj pomembno, da odreagira tudi civilna družba, ki se ne  strinja z levičarsko dominacijo v državi.

In kaj lahko pri vsem tem stori slehernik? Če si res želi sprememb, bo zavodu Živim poslal nekaj evrov. Ne pet, ampak vsaj dvajset.

Drugo, kar lahko naredi pa je, da podpre pobudo za bojkot plačevanja RTV prispevka.