V zadnjem tednu je Putin prvič konkretneje pritrdil trditvi, da je Kremelj vpleten v sirijsko državljansko vojni, vendar je v petek dejal, da je še prezgodaj govoriti o kakšnem obsežnejšem vojaškem posegu. Pomoč je po Putinovih besedah za zdaj omejena na rusko vojaško orožje, opremo in izvedence.
Toda fotografije in filmski posnetki prikazujejo ruske vojake v boju v Siriji, ki med seboj komunicirajo v ruščini, vidni so tudi oklepniki ruske vojske. Le-ti so bojujejo skupaj z vojsko Bašar al Asada proti predstavnikom Islamske države.
ZDA proti sodelovanju z Asadom
Zahod, predvsem ZDA so močno proti podpori Asadove vojske, saj menijo, da bi konec državljanske vojne v Siriji zahtevala odstavitev al Asada. Rusija pa trdi, da bi Asadova odstranitev povzročila propad Sirije kot države. Boj proti predstavnikom Islamske države Rusija utemeljuje tudi s težavami, s katerimi se sedaj predvsem EU sooča zaradi sirijskih beguncev, medtem ko ZDA pripiše veliki val beguncev ravno Asadovemu režimu.
Intervencija, ki jo je Putin označil zgolj kot doprinos orožja, opreme ter strateških izvedencev, ne pa ruskih vojakov pa je danes svetu razkrila, da Rusija v Siriji gradi novo vojaško letalsko bazo, stolp za nadzor zračnega prometa, ter tabor za več kot 1000 ruskih vojaških svetovalcev in drugega osebja.
V komentarjih nekateri celo vidijo možnost, da bi s to intervencijo Rusija lahko popravila svoj ugled na Zahodu, medtem ko se anglo-ameriški mediji z intervencijo sumničavo spominjajo na lanskoletno priključitev Krima Ruski federaciji.
Medtem ko je prodaja orožja in opreme med državami splošna mednarodna praksa, pa bi pošiljanje vojske na teren konflikt dvignilo na povsem drugo raven. Slednjega pa si ruska vladajoča ekipa ne želi, ker se zaveda možnosti, da se državo potegne v drag in dolgo trajajoč konflikt, pravijo poznavalci za The Moscow Times.
Po sovjetski vojaški intervenciji v Afganistanu ima rusko javno mnenje zadržke do pošiljanja čet v boj za tuje ideale, pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose Nikolaj Kožanov.
