Ministrstvo zanika dodatne nagrade radiologom, odpira pa novo fronto v UKC Maribor

Po ugibanjih, ali so si interventni radiologi UKC Maribor z dogovorom pri ministru za zdravje Tadeju Ostrcu izpogajali tudi do 20.000 evrov mesečnih prejemkov, je ministrstvo za zdravje zatrdilo, da minister ni posegal v dogovor med vodstvom mariborske bolnišnice in radiologi. Ne na področju financ ne pri organizaciji dela. A sporočilo ministrstva je hkrati odprlo novo in za vodstvo UKC Maribor precej neprijetno vprašanje. Postopek imenovanja strokovne direktorice Nataše Marčun Varda naj bi namreč potekal na podlagi razpisa, na katerega je ministrstvo že pred meseci opozorilo kot na nezakonitega.

Na ministrstvu poudarjajo, da dogovor med ministrom in radiologi ni vključeval dodatnih finančnih nagrad. Po njihovih navedbah je Ostrc v procesu pogajanj med UKC Maribor in interventnimi radiologi na prošnjo bolnišnice odobril povišanje plačnih razredov za radiologe v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. Vse drugo, trdi ministrstvo, ni bilo del ministrovega dogovora z zdravniki.

Pojasnilo prihaja po tem, ko so se v javnosti pojavile informacije, da bi lahko dogovorjeni paket posameznemu interventnemu radiologu prinesel tudi do 20.000 evrov mesečnih prejemkov. Uradnega finančnega izračuna javnost doslej ni videla. UKC Maribor je pred dnevi sam razkril, da so se neto prejemki interventnih radiologov v zadnjega pol leta gibali med 5.700 in 11.880 evri mesečno, odvisno od opravljenega dela. Radiologi pa opozarjajo, da ti zneski ne pomenijo zgolj osnovne plače, temveč vključujejo tudi dodatni program, dežurstva in pripravljenost.

Ko se spor o plačah spremeni v vprašanje zaupanja

Zadeve ni mogoče skrčiti samo na vprašanje, koliko bo kdo zaslužil. Bolj pomembno je, zakaj se je moralo ministrstvo sploh vmešati v spor, ki bi ga moralo rešiti vodstvo druge največje bolnišnice v državi. Vojko Flis pred javnost v tej krizi praviloma ne stopa. UKC Maribor komunicira predvsem s sporočili za javnost, v katerih radiologom očita spreminjanje zahtev, izsiljevanje in dodatne pogoje.

Radiologi pa so na ponedeljkovi novinarski konferenci povedali drugače. Po njihovih besedah je do dogovora prišlo šele po aktivnem posredovanju ministrstva in po mesecih neuspešnih prizadevanj za sporazum z vodstvom UKC Maribor. Govorili so o nespoštljivem odnosu, nestrokovnem pristopu in razvrednotenju njihovega dela. Minister je poudaril, da je bila njegova odgovornost zagotoviti, da prebivalci Maribora in širše severovzhodne Slovenije ne ostanejo brez nujne interventne radiološke oskrbe.

Radiologi ostajajo v UKC Maribor, oskrba naj bi bila zagotovljena, toda s tem se zadeva ne konča. Nasprotno, šele zdaj se odpira vprašanje, kdo je bolnišnico pripeljal do roba, da je morala država v zadnjem trenutku gasiti požar, ki je tlel že od maja. Sporočilo ministrstva je v tem pogledu zelo pomenljivo. Interventni radiologi naj bi ministra na petkovem srečanju opozorili na netransparentno delovanje vodstva UKC Maribor in na domnevne nepravilnosti pri postopku imenovanja strokovne direktorice.

Minister jim je zagotovil, da bo navedbe preveril. Pregled dokumentacije pa je po navedbah ministrstva pokazal, da je ministrstvo že 12. februarja letos izdalo negativno mnenje k javnemu razpisu za delovno mesto strokovnega direktorja UKC Maribor. Razpisni pogoji naj ne bi bili usklajeni z veljavno zakonodajo. Ministrstvo je nato 2. marca UKC Maribor in svet zavoda ponovno pisno opozorilo na nezakonitost razpisa. Kljub temu je svet zavoda 13. aprila ministrstvo obvestil, da je na podlagi tega razpisa za strokovno direktorico imenoval prof. dr. Natašo Marčun Varda.

Nataša Marčun Varda je pediatrinja, univerzitetna profesorica in strokovna direktorica UKC Maribor. Na ta položaj je bila prvič imenovana leta 2022, letos pa ji je svet zavoda podelil nov mandat. Prav njeno imenovanje je zdaj postalo eno občutljivejših vprašanj v sporu z interventnimi radiologi. Ti so namreč v zadnji fazi pogajanj poleg odstopa generalnega direktorja Vojka Flisa zahtevali tudi njen odstop.

Če navedbe ministrstva držijo, spor z radiologi ni bil samo spor o plačah, pripravljenosti in posebni enoti za interventno radiologijo. Odpira se vprašanje, ali je vodstvo UKC Maribor vztrajalo pri kadrovskem postopku, za katerega ga je ministrstvo že pred imenovanjem opozorilo, da je nezakonit. To je za Flisovo vodstvo politično in upravljavsko resna težava. Še posebej zato, ker je prav vprašanje zaupanja v vodstvo postalo ena od točk, pri kateri se je spor z radiologi dokončno zlomil.

Rižnar: Voda je tekla v grlo, a parcialni dogovori niso rešitev

Na širšo težavo opozarja tudi zaupnik Fidesa v UKC Maribor Boris Rižnar. Sam pri pogajanjih z interventnimi radiologi, kot pravi, ni sodeloval, čeprav so nekateri med njimi člani Fidesa. Opozarja pa, da je problem pripravljenosti, plačila urgentnih posegov in posebnih delovnih pogojev v zdravstvu star že leta. Zdravniki, ki so v pripravljenosti, so lahko 12 ali 24 ur vezani na telefon. V primeru klica morajo v kratkem času v bolnišnico, pogosto v 30 minutah. Ta čas ni običajen prosti čas, saj ne morejo normalno načrtovati dneva, izleta, družinskega dogodka ali počitka, ker lahko vsak trenutek zazvoni telefon.

Plačilo pa po Rižnarjevih besedah pogosto ne odraža odgovornosti in omejitev, ki jih takšno delo prinaša. Posebej izpostavlja, da je pri teh specialnostih delo vezano na minute. Interventni radiologi, interventni kardiologi, anesteziologi in druge ozko specializirane ekipe rešujejo stanja, pri katerih se ne odloča o udobju, temveč o življenju, invalidnosti ali trajnih posledicah. Pri možganski kapi mora biti strdek odstranjen čim hitreje. Pri hudih krvavitvah ni prostora za čakanje. Če je zdravnikov premalo, se pripravljenosti kopičijo, obremenitve rastejo, kader pa odhaja.

Rižnar opozarja tudi na drugo plat, o kateri politika nerada govori. V zdravstvu ni dovolj reči, da imamo več zdravnikov kot pred leti. Pomembno je, katere zdravnike imamo. Specialista interventne radiologije ne more nadomestiti katerikoli zdravnik. Prav tako radiolog, ki odčitava preiskave, praviloma ne opravlja nujno tudi interventnih posegov. Gre za dodatno znanje, prakso in odgovornost, ki se ne zgradijo čez noč.

Država obljublja sistem, potem pa gasi požare

Po Rižnarjevem mnenju se je država predolgo pretvarjala, da lahko takšne težave rešuje z začasnimi dogovori namesto s posebnim plačnim zakonom za zdravstvo, ki bi upošteval zahtevnost, odgovornost, pomanjkanje kadra in posebne pogoje dela. Tak zakon bi moral po njegovem veljati za celotno zdravstvo, ne le za zdravnike, saj zdravnik brez ekipe ne more opraviti ničesar. Prav zato zadnji dogovor z interventnimi radiologi vidi dvoplastno. Po eni strani razume ministra, da je moral ukrepati. Če bi sedem specialistov res odšlo, se postavlja preprosto vprašanje, kdo bi potem to delo opravljal. Trditve, da bi oskrba nemoteno tekla naprej, so ob tako ozkih specialnostih težko prepričljive.

Po drugi strani pa Rižnar opozarja, da parcialni dogovori rušijo odnose znotraj zdravstva, če ne postanejo izhodišče za širšo sistemsko rešitev. Če ena skupina nekaj doseže za zaprtimi vrati, druge upravičeno vprašajo, zakaj se njihove težave ne rešujejo enako resno. Vlada je zdravnikom obljubljala poseben plačni steber oziroma ureditev, ki bi upoštevala posebnosti zdravstvenega dela, a tega ni izpeljala.

Namesto sistema dobivamo požare. Namesto jasnih pravil izredna posredovanja. Namesto odgovornega vodenja bolnišnic sporočila za javnost, medtem ko direktor druge največje bolnišnice v državi ostaja v ozadju. Rižnar pri tem spomni tudi na primere, ko se odhodi specialistov neposredno prelijejo na paciente. Če iz sistema odide zdravnik, ki je letno opravil več sto operacij, teh posegov ne nadomesti statistika. Nadomesti jih lahko samo nekdo z enakim znanjem, enako prakso in ekipo. Če takega človeka ni, pacienti čakajo. Nekateri v bolečinah, drugi z boleznijo, ki ne čaka na politične razlage.

Za Flisovo vodstvo se vprašanja šele začenjajo

Flisovo vodstvo je radiologe v zadnjih sporočilih postavljalo v vlogo tistih, ki naj bi premikali vratnice in rušili dogovor. Toda če se izkaže, da so imeli zdravniki pri očitkih o delovanju vodstva vsaj delno prav, bo moral nekdo odgovarjati. Ne z novim sporočilom za javnost ne s prelaganjem odgovornosti na ministrstvo ali svet zavoda, ampak z jasnim nastopom pred javnostjo.

Interventna radiologija ni obrobna dejavnost. Gre za posege pri možganskih kapeh, hudih krvavitvah in drugih urgentnih stanjih, kjer se posledice merijo v minutah. Zato vprašanje ne more biti samo, ali je nekdo plačan preveč. Vprašanje je, zakaj je bolnišnica, ki mora zagotavljati oskrbo severovzhodne Slovenije, dovolila, da se je spor s sedmimi specialisti razvil do točke kolektivnih odpovedi.

Ministrstvo zdaj zanika, da bi minister radiologom obljubljal dodatne finančne nagrade. Hkrati pa z včerajšnjim sporočilom posredno potrjuje, da se je za zidovi UKC Maribor dogajalo več, kot je bilo mogoče razbrati iz sporočil za javnost, pod katere se je podpisalo vodstvo UKC Maribor.