UKC Maribor ne more prevzeti oftalmološkega programa: kdo bo po 6. oktobru obravnaval več kot 4500 čakajočih?

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor po 6. oktobru, ko bosta odšla še dva specialista ne bo več oftalmologa, ki bi lahko samostojno obravnaval odrasle. Vodstvo zagotavlja, da bo rešitev znana še pred 6. oktobrom, toda UKC Maribor sporoča, da dodatnega programa ne more prevzeti, v Celju in Murski Soboti pa prostih zmogljivosti prav tako nimajo. Petega oktobra se bosta iztekla odpovedna roka še zadnjima specialistoma, ki v mariborskem zdravstvenem domu samostojno izvajata oftalmološko obravnavo odraslih.

Že lani sta zavod zapustila dva oftalmologa, v njem pa bosta po novem ostala le še dva specialista, ki izvajata izključno otroško oftalmologijo. ZD Maribor je sicer zaposlil specialista iz tujine, vendar mora ta opraviti prilagoditveno obdobje in bo lahko samostojno delal predvidoma šele prihodnjo pomlad.

Za ustanovo je to kadrovska težava, za paciente pa vprašanje, ali bodo sploh prišli do že načrtovanih pregledov. Na prvi pregled trenutno čaka 1.200 pacientov z okvirnim terminom in še 450 pacientov z že določenim datumom. Dodatnih 2.872 pacientov ima določen termin kontrolnega pregleda. V sistemu je tako več kot 4.500 čakajočih na prve in kontrolne preglede.

Čakalna doba za prvi pregled v ZD Maribor že zdaj znaša približno tri leta. Še bolj zaskrbljujoča je usoda pacientov, ki morajo zaradi očesne bolezni na kontrolni pregled vsakih tri do šest mesecev. Zdravstveni dom je namreč že sam opozoril, da jim po odhodu specialistov teh pregledov ne bo več mogel zagotavljati.

Čakalna doba za prvi pregled v ZD Maribor že zdaj znaša približno tri leta.

UKC Maribor: Dodatnega programa ne moremo prevzeti

Kot najverjetnejšo ustanovo, ki bi lahko pomagala, so v vodstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor izpostavili UKC Maribor, drugo največjo bolnišnico v državi. Toda iz UKC Maribor so v danes posredovanem odgovoru sporočili, da dodatnega programa splošne oftalmologije za odrasle v okviru sedanjih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ne morejo prevzeti. Do zdaj jih glede prevzema programa niso kontaktirali ne ZD Maribor, ne Ministrstvo za zdravje in ne ZZZS. Tudi če bi jih, pa odgovarjajo, da njihove zmogljivosti za to ne zadostujejo.

Oddelek za očesne bolezni UKC Maribor izvaja 14 subspecialističnih ambulantnih dejavnosti, operira v treh operacijskih dvoranah, razpolaga z 32 bolniškimi posteljami ter zagotavlja neprekinjeno 24-urno oftalmološko varstvo za približno 850.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije. Nujne preglede in posege opravlja za Koroško, širše Podravje, Pomurje ter del Celjske regije, saj bolnišnice na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Murski Soboti in Celju že več let ne zagotavljajo 24-urnega oftalmološkega varstva.

V UKC Maribor je zaposlenih 17 specialistov oftalmologije, od tega sta dve specialistki na porodniškem dopustu. Težav pri zaposlovanju po navedbah vodstva trenutno nimajo, vendar so obstoječi kadri polno zasedeni, oddelek pa se že dalj časa srečuje tudi z izrazito prostorsko stisko. Težave zunajbolnišnične mreže po njihovih opozorilih že zdaj občutijo v bolnišnici. Pacientov, ki bi jih po zahtevnejši obravnavi lahko dolgoročno spremljali drugi izvajalci, pogosto nimajo kam predati, zato ostajajo v UKC.

V UKC Maribor je zaposlenih 17 specialistov oftalmologije, od tega sta dve specialistki na porodniškem dopustu.

Povečuje se tudi obremenitev urgence, s tem pa se zmanjšujejo zmogljivosti za najtežje očesne bolnike in kirurške primere iz širše regije. »Prevzem večjega števila dodatnih pacientov brez sočasnega povečanja kadrovskih in prostorskih zmogljivosti bi pomenil preusmerjanje obstoječih zmogljivosti ter zmanjšal dostopnost storitev za paciente, ki jih že obravnavamo,« je pojasnil predstojnik Oddelka za očesne bolezni izr. prof. dr. Tomaž Gračner. Takšen prevzem bi po njegovih besedah posegel tudi v subspecialistično, operativno in terciarno dejavnost ter neprekinjeno urgentno varstvo.

Čakalne dobe za prvi pregled v UKC se glede na subspecialistično ambulanto gibljejo med približno enim in desetimi meseci. Napotnice triažirajo, paciente, pri katerih obstaja nevarnost pomembnega poslabšanja ali izgube vida, pa obravnavajo prednostno. Pri splošnem prvem okulističnem pregledu UKC na državnem portalu čakalnih dob obenem pojasnjuje, da opravlja prve preglede le s stopnjo nujnosti 'nujno', paciente z drugimi stopnjami nujnosti pa usmerja v zunanje ambulante s koncesijo ali prav v ZD Maribor. 

Rešitev naj bi bila znana do 6. oktobra, danes je še ni

Pomočnik direktorja za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila Marko Turčin kljub temu zagotavlja, da pacient, ki ima pregled določen po odhodu obeh specialistov, ne bo preprosto ostal pred zaprtimi vrati. Do takrat naj bi zdravstveni dom skupaj z Ministrstvom za zdravje in ZZZS našel dokončno rešitev ter o njej pravočasno obvestil paciente z že določenimi termini in tiste, ki še čakajo na datum. »Do tega termina bodo končne rešitve že znane in bodo tudi pravočasno vsi pacienti obveščeni,« je povedal Turčin.

ZD Maribor želi del programa, ki ga sam ne bo več mogel izvesti, skupaj s pacienti trajno prenesti drugam. Toda na neposredno vprašanje, kaj bodo storili, če noben javni izvajalec ne bo imel prostih zmogljivosti, je direktor odgovoril precej manj pomirjujoče: »To je vprašanje za milijon dolarjev. Trenutno ne vemo.« V zdravstvenem domu imajo odprt razpis za redno zaposlitev oftalmologov, vendar se nanj ne prijavi nihče. Sodelovanje so ponudili tudi oftalmologom iz okolice, denimo prek podjemnih pogodb, vendar zanimanja za zdaj ni.

Vodstvo zatrjuje, da je odhajajoče zdravnike poskušalo zadržati. Po Turčinovih besedah so njihove odločitve osebne narave, v pogovorih pa niso izrazili nezadovoljstva ne z ustanovo, vodstvom, sodelavci ali timom. Dva oftalmologa, ki sta zdravstveni dom zapustila že prej, zdaj delata pri zasebnem izvajalcu s koncesijo. Kam bosta po 5. oktobru odšla preostala dva, vodstvo ne ve, saj ga o tem nista dolžna obvestiti.

ZZZS še nima izvajalca, ki bi program prevzel

Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor ima z ZZZS sklenjeno pogodbo za 4,7 tima okulistike, za trajni prenos k drugemu izvajalcu pa je ponudil 1,7 tima. To pomeni, da želi drugam prenesti več kot tretjino financiranega programa. ZZZS je prejel informacijo o kadrovskih spremembah in obvestilo, ki ga je zdravstveni dom poslal ministrstvu. Možnosti za prenos naj bi v prihodnjih dneh preveril pri javnih zdravstvenih zavodih na območju mariborske območne enote, ki že izvajajo okulistiko. Toda konkretnega izvajalca še ni, prav tako ni mogoče napovedati, kdaj bi bil prenos izveden. »Prenos programa bo izveden, če oziroma ko bo kateri izmed javnih zdravstvenih zavodov imel dovolj kadrovskih in organizacijskih zmogljivosti,« odgovarjajo na ZZZS. Rešitev je torej odvisna od pogoja, za katerega za zdaj ni potrjeno, da ga kateri od izvajalcev sploh izpolnjuje.

Tudi na vprašanje, kako bodo zagotovili, da pacienti ob prenosu ne bodo izgubili mesta v čakalni vrsti ali ostali brez načrtovanih kontrol, ZZZS ni predstavil konkretnega postopka. Odgovoril je le, da morajo izvajalci čakalne sezname voditi v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah in pravilnikom o naročanju.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so povedali, da že dalj časa obravnavajo tudi paciente iz Maribora in okolice, dodatnih pa ne morejo prevzeti. Neizkoriščenih ambulantnih zmogljivosti nimajo, zato bi večji pritok pacientov podaljšal čakalne dobe za vse.

Tudi Splošne bolnišnice Celje glede morebitnega prevzema še ni kontaktiral nihče. Bolnišnica je letos že prevzela del dodatnega oftalmološkega programa znotraj Celjske regije, njene kadrovske in organizacijske zmogljivosti pa so omejene. Večje število dodatnih pacientov bi ob nespremenjenih zmogljivostih lahko poslabšalo dostopnost za paciente, ki jih že obravnavajo.

Najbolj ogroženi pacienti, ki potrebujejo redne kontrole

Zastopnica pacientovih pravic Vlasta Cafnik ocenjuje, da je oftalmološka obravnava v javnem sektorju v Mariboru »povsem okrnjena«. Najbolj prizadeti so po njenih besedah težji oftalmološki pacienti, ki potrebujejo redno terapijo in kontrole ter jih je dalj časa spremljal isti zdravnik. Po enem od prejšnjih odhodov iz ZD Maribor se je nanjo obrnilo največ pacientov s tovrstnimi vprašanji. Nekateri so se odločili za samoplačniške preglede pri zdravniku, ki jih je prej obravnaval v zdravstvenem domu, drugi so poskušali priti do koncesijskih ambulant, kjer pa so naleteli na dolge čakalne dobe.

Zastopnica pacientovih pravic Vlasta Cafnik ocenjuje, da je oftalmološka obravnava v javnem sektorju v Mariboru »povsem okrnjena«.

Cafnikova opozarja, da so med čakajočimi tudi pacienti, ki se jim lahko brez ustreznega zdravstvenega nadzora in terapije vid močno poslabša. Po njenem je nedopustno, da bi ljudje ob rednem plačevanju obveznega zdravstvenega zavarovanja ostali brez potrebne storitve.

Zakon o pacientovih pravicah med drugim zagotavlja pravico do enakopravnega dostopa in obravnave, primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, spoštovanja pacientovega časa ter proste izbire zdravnika in izvajalca. Toda pravica do izbire je zgolj navidezna, če nobeden od razpoložljivih izvajalcev pacienta ne more sprejeti v medicinsko oskrbo še sprejemljivem času.

Oftalmologov na papirju ni tako malo, vendar vsi ne opravljajo enakega dela

Podatki Zdravniške zbornice Slovenije kažejo, da ima v državi veljavno specialistično licenco 181 aktivnih oftalmologov, še 43 zdravnikov pa je na specializaciji. V Mariborski regiji je evidentiranih 32 specialistov: 18 v bolnišnici, pet v zdravstvenem domu, šest pri zasebnikih s koncesijo in trije pri zasebnikih brez koncesije. Skupaj s Ptujsko-Ormoško regijo je na širšem območju Podravja evidentiranih 35 specialistov. Toda zbornica opozarja, da število glav ne prikazuje dejanskih zmogljivosti. Zdravnik je lahko zaposlen le krajši delovni čas, dela na več lokacijah ali pa del časa namenja operativnemu, pedagoškemu, raziskovalnemu oziroma vodstvenemu delu.

Podatki Zdravniške zbornice Slovenije kažejo, da ima v državi veljavno specialistično licenco 181 aktivnih oftalmologov, še 43 zdravnikov pa je na specializaciji.

Prav mariborski primer kaže, kako malo pove zgolj evidenčni podatek: čeprav je v regiji več deset specialistov, zdravstveni dom po 5. oktobru ne bo imel nikogar, ki bi lahko samostojno izvajal splošno oftalmologijo za odrasle. Zbornica zato opozarja, da problema ne bo mogoče rešiti zgolj z večjim številom specialistov. Pomembni so njihova razporeditev, dejanski obseg dela, vrsta storitev, ki jih izvajajo, ter razporeditev programov, ki jih financira ZZZS. Na ravni države je Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo že opozarjal na primere koncesijskih ambulant, v katerih so pretežno opravljali preglede za predpis očal, paciente, ki so potrebovali nadaljnjo diagnostiko ali zdravljenje očesne bolezni, pa napotili drugam.

Letos so ponovno poudarili, da program, ki obsega le ugotavljanje potrebe po pripomočkih za vid in njihovo predpisovanje, ni samostojna specialistična oftalmološka dejavnost. Če izvajalec v javno financiranem programu opravlja predvsem posamezne, manj zahtevne storitve, težje paciente pa preusmerja drugam, se breme prenaša na zdravstvene domove in bolnišnice. Zbornica ob tem izrecno opozarja, da gre za sistemsko vprašanje in ne za ugotovitev, ki bi jo bilo brez dodatne analize mogoče pripisati posameznemu mariborskemu izvajalcu. Rešitev bi morala po njeni oceni vključevati analizo dejanskih potreb in storitev po regijah, drugačno razporeditev javno financiranih programov ter nadzor nad tem, ali koncesionarji izvajajo celoten predvideni obseg dejavnosti. Od 43 sedanjih specializantov naj bi jih do konca leta 2028 specializacijo končalo 16, do konca leta 2029 pa skupno 31. Toda za paciente, naročene že letos jeseni, je takšna časovnica brez pomena. 

Trenutno so torej znana predvsem tri dejstva in sicer, da ZD Maribor programa po 5. oktobru ne bo več mogel izvajati v sedanjem obsegu, UKC Maribor ga ne more prevzeti, bolnišnici v Celju in Murski Soboti pa dodatnih pacientov ne zmoreta sprejeti brez posledic za svoje čakalne vrste. Odgovora na najpomembnejše vprašanje – kdo bo paciente dejansko pregledal – še ni. Ministrstvo za zdravje, ki ga je ZD Maribor zaprosil za nujno pomoč, še čakamo za pojasnila.