Veselodecembrsko vzdušje v slovenskih mestih letos že novembra. A vedno ni bilo tako

Veronika Snoj
0
(V Ljubljani bodo praznične lučke letos prižgali že novembra)

Še slab teden dni in že bomo zakorakali v december. V Ljubljani, Mariboru in Celju pa bodo ta veseli mesec prehiteli z novembrskim prižiganjem praznične razsvetljave.

Praznična razsvetljava ter pojem veselega decembra sta hkrati že kar nekajdesetletna stalnica. Pogledali smo, kako se je čarobni duh božično-novoletnih praznikov na naših tleh odražal v časopisu Delo leta 1990, 1992, 2000 in 2010.

Plebiscit, vrnitev Miklavža in stokanje nad potrošniško mrzlico

V decembru 1990 je vladal duh plebiscita. V časopisu pišejo o scenariju osamosvojitve RS, povečanju brezposelnosti, primerjanju našega osamosvajanja s Katalonci. Tudi Miklavž se je po večdesetletni prepovedi decembra 1990 zopet vrnil v Ljubljano. Če verjamemo novicam, so za darila po Ljubljani prodajali »neizumetničeni« izdelki domače obrti, predbožični dogodki pa so se želeli izogniti množici, ter praznovanju dati bolj intimno noto. Hišna pročelja so bila v Ljubljani belo, drevesa pa modro okrašena.

»Slišati je, da naj bi podobno oživljanje starih mestnih jeder po Sloveniji postalo  del nacionalnega programa,« je pisalo v članku iz prvih dni decembra.

V Delu so v člankih vzdihovali še nad dejstvom, da se stara tradicija Miklavža podreja potrošniški mrzlici.

Parlamentarne volitve, zaključene meje in “aferica z Miklavžem”

Začetek decembra 1992 je trepetal nad izidom parlamentarnih volitev. Dokončale so se meje z Italijo in Hrvaško, pisalo se je o brezposelnosti in nacionalizaciji, usposabljanju svetovanja za podjetništvo, problematiki preimenovanja ulic. Prišlo je tudi do t. i. »aferice z Milklavžem«, kjer je bila na vabilu na dobrodelni koncert kot gostja zapisana stranka SKD, kar odraža vznemirjenje nad prvimi samostojnimi državnozborskimi volitvami.

Miklavževanje samo pa je v Ljubljani postalo povod za decembrsko praznovanje.

200-letnica Franceta Prešerna, prvi veseli dan kulture

December 2000 je močno zaznamovala 200-letnica rojstva Franceta Prešerna. Na ta račun je bilo veliko proslav po vsej Sloveniji, ponekod so praznovali še obletnico rojstva Antona Martina Slomška. Ob toliko tematskih dogodkih o Prešernu se je začenjal uporabljati izraz »prešernovanje«. To leto so na Prešernov rojstni dan 3. 12. uvedli še Ta veseli dan kulture.

V Ljubljani je bil sicer 5. 12. veliki Miklavžev pohod, a potem desetdnevno sejemsko zatišje. Za praznični program v Ljubljani pa naj bi dali trikrat manj kot za prelomno leto 1999/2000. Stojnice novoletno-božičnega sejma so se pričele 15. 12. Lučke na štirih božičnih drevesih so prižgali 2. 12. ob začetku Miklavževega sejma, ostala Ljubljana se je še okraševala do 15. 12. Prvič so bila osvetljena drevesa še na Grajskem hribu. Piše se tudi o polni zaposlenosti zastavljalnic.

Gospodarska kriza in porast zmikavtov

Letu 2010 pa so se poznale posledice krize. Pisalo se je o naraščanju brezposelnosti ter o porastu zmikavtov v prazničnem decembru, manj o samem praznovanju. Ne pozabi pa se na Ta veseli dan kulture 3. 12.

Prišlo je tudi do afere glede praznične osvetljave v Mariboru – ob postavitvi objekta za razsvetljavo je občina izkopala temelje na trgu in si s tem nakopala inšpektorat, ki ga je naročil Zavod za varovanje kulturne dediščine.

In letos?

Letos se kljub migrantski krizi na razsvetljavo ni pozabilo. V Ljubljani in Mariboru bo slavnostno prižiganje lučk potekalo 27. novembra, v Celju pa 29. novembra. V Ljubljani bodo letos praznični razsvetljavi namenili 220.000 evrov, v Mariboru in Celju pa okoli 80.000 evrov.

Mestne občine za praznično okrasitev skupaj več kot pol milijona evrov

V Kranju bodo razsvetljavo otvorili 3. decembra, na praznik mesta. Letos bodo temu namenili 80.000-85.000 evrov.

V Kopru bodo lučke prižgali 5. decembra v okviru Miklavževega sejma. Večino stroškov za razsvetljavo bo kril Petrol d.o.o., s katerim ima občina koncesijsko pogodbo za javno razsvetljavo. Občina sama za razsvetljavo ne bo dala več kot nekaj tisoč evrov.

V Novem mestu bo otvoritev razsvetljave 4. decembra, temu namenili 10.000-15.000 evrov.

Ptuj bo praznično zažarel 1. decembra, razsvetljavi so namenili okoli 17.500 evrov.

V Novi Gorici se bodo lučke prižgale 4. decembra, praznični razsvetljavi so namenili 20.000 evrov.

Slovenj Gradec bo lučke prižgal 5. decembra ter razsvetljavi namenil 12.000.

Od preostalih mestnih občin podatkov nismo prejeli.

Kdaj se je praznična razsvetljava prižigala v preteklosti

Pogosto je slišati, da se veseli december vse bolj pomika v novembrske dni. A če pogledamo zgodovino prižiganja lučk, lahko to tendenco opazimo samo v največjih mestih.

V Ljubljani se je praznična razsvetljava do leta 2000 prižigala 5. decembra, od leta 2001 pa se je prižiganje začelo 3. decembra.

V Mariboru je prva prireditev na temo prižiganja lučk potekala 5. decembra 2005. Prej so mesto praznično okrasili, a brez kakšne otvoritve. Leta 2010 so se lučke prižgale 3. decembra.

V Celju so prvič animirano prižgali praznične luči leta 2010. Do vključno 2013 so razsvetljavo otvorili v sklopu miklavževanja, od lani pa na prvo adventno nedeljo.

V Kopru se je razsvetljava prižigala v prvih dneh decembra.

V Kranju se razsvetljava prireja okoli 3. decembra od leta 1995 dalje.

Na Ptuju so s praznično razsvetljavo začeli 3. decembra 2013.

V Novem mestu se vsa leta prižiga okoli dneva sv. Miklavža, kot tudi v Novi Gorici in Slovenj Gradcu.

Sv. Miklavž ali miklavževanje?

Zanimivo je opaziti, da se o Miklavžu samem piše vse manj in manj. Piše se bolj samo o miklavževanju, o tem, da je zavetnik Ljubljane in njegovem pomenu zanjo, kot se je v 90. letih v člankih še dalo zaslediti, pa ni več ne duha ne sluha.

lj-foro4
Prestolnica v veselodecembrskem času (vir foto: ingustravel.com)
Pravljična dežela v Celju (vir foto: Celje.info)
Pravljična dežela v Celju (vir foto: Celje.info)

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime