Veliko dima, malo ognja: doba Levice se izteka …

Rok Čakš
21

Po tezah o priljubljenosti Marjana Šarca in pričakovanem napornejšem drugem letu vlade, ki smo jih obravnavali v minulih dneh, se sedaj osredotočamo še na tretjo temo s petkovih Odmevov.

Teza 3: Glede na to, kako potekajo pogovori med vlado in Levico in to kar Levica zahteva, je logično pričakovanje, da bo Levica tej vladi odtegnila podporo. Ali se lahko Levica, po tem kar je vladi navrgla, sploh še umakne oz. to vlado še naprej podpira – bo ta vlada ostala brez večine?

3.a) “Opozicijska” stranka, ki usmerja politiko manjšinske vlade …

Prvo leto Šarčeve koalicije je bilo de facto leto levice. Ta radikalno leva stranka je, tako na podpisanem papirju kot v praksi, prve tedne in mesece nove oblasti dosegla največ. Usmerjala je vladno politiko močno v levo in si uspešno ter v dobršni meri upravičeno pripisovala zasluge za v javnosti priljubljene ukrepe (visok dvig socialne pomoči, minimalne plače, ustavitev postopka nakupa oklepnih transporterjev in več drugih manjših partikularnih ciljev).

Slovenska situacija medijsko poimenovane “manjšinske vlade s pogodbeno opozicijo” je unikaten fenomen. Resda imamo v Evropi tu in tam kakšno manjšinsko vlado. A v teh državah ta vodi in usmerja politiko oblasti, medtem ko s partnericami praviloma sodelujejo pri izbranih projektih. Pri nas pa je Levica “policy setter”, prva oblikovalka vladne politike. Nekaj zaradi vsebinskega vakuuma na hitro sestavljene Šarčeve stranke ter splošne vladne neaktivnosti. Levica ima program, cilje, in ne moremo jim očitati, da ne vedo kaj hočejo ter tudi kako to doseči. A njihov vpliv izvira tudi iz premierjeve pragmatičnosti, ki je bil v prvem letu za glasove večine pripravljen podpisati karkoli (uresničiti pa bolj malo). Ter dejstva, da v tej stranki, za razliko od drugih Šarčevih partneric, do nedavnega ni bil prisoten strah pred predčasnimi volitvami.

Pozicija Levice je za stranko radikalnejšega, populističnega tipa idealna; preko nekoga drugega aktivno izvajaš svojo politiko, odgovornosti za vse ostalo pa ne prevzemaš. Stranka Levica je tako izumila nov, unikaten način participacije pri oblasti, ki ga bodo mnoge stranke takšnega tipa, tako na levem kot na desnem polu, v prihodnje gotovo še skušale koristiti.

3.b) … a njen blef postaja vse bolj prozoren …

Taktika Levice pri uveljavljanju svojega programa temelji na pogojevanju in izsiljevanju, a mehanizmi, ki so do sedaj to omogočali, postajajo vse bolj lomljivi.

Sčasoma se je izkazalo, da je v ozadju igranja na to karto ponavadi blef. V levici so pripravljeni iti daleč, a nikoli čisto povsem do konca – nikoli do tam, kjer bi de facto ogrozili obstoj Šarčeve vlade.

Slednje se je opazilo pri kar nekaj projektih. Še posebej pa v primeru odnosa do Pikalove novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Levica je najprej napovedala glasovanje proti zakonu, češ da ZOFVI “privatnikom” daje še preveč. Ko se je v parlamentarni razpravi izkazalo, da bo v tem primeru zakon padel že ob prvem glasovanju, so naenkrat spremenili stališče in dejali, da zakona ne podpirajo (kar je velika razlika).

Slednje je še vedno omogočilo sprejem ZOFVI z navadno poslansko večino. A zagata je nastala po vetu državnega sveta, ki za potrditev zakona v drugo zahteva večino vseh poslancev. Ker je vrag vzel šalo, je Levica svoje stališče korigirala še enkrat. Enak zakon, ki so ga še pred tedni ostro kritizirali in napovedali svoje glasovanje proti, so sedaj podprli, družno glasovali ZA. Z obrazložitvijo, da mu sicer nasprotujejo, a glasove zagotavljajo, ker se s tem borijo proti še slabšim rešitvam desnice.

V opisanem je prepoznati vzorec njihovega dejanskega političnega modusa operandi. Resda bodo grozili, pogojevali, izsiljevali. A leve vlade, ko bo šlo za biti ali ne biti, ne bodo zrušili.

Še veliko težje bodo to storili po tem, ko se je pozitiven moment okoli stranke zaradi poloma na evropskih volitvah obrnil v svoje nasprotje. Poraz Tomićeve je iz avre stranke odpihnil zmagovalnega duha. Prišla je streznitev in tudi volivci so se naenkrat začeli zavedati omejitev, ki jih predstavlja radikalno leva opcija.

Od tu naprej ponoven volilni uspeh Levice ob morebitnih predčasnih parlamentarnih volitvah ni več tako samoumeven. Še posebej ne, če bi jih s svojim trmoglavljenjem sprožili sami. Kot smo pisali že včeraj, bodo volivci, željni nadaljevanja statusa quo in politične stabilnosti, kaznovali vsakega, ki bi to stanje v njihovih očeh rušil. In Levica je s svojim delovanjem nevarno blizu statusu črnega račka, ki po nepotrebnem spodkopava oblast leve politične opcije.

V tem smislu hodijo po zelo tanki meji, njihovo prihodnje ravnanje pa je odvisno od tega, v koliki meri se tega zavedajo.

3 č) Šarec ne more izgubiti … lahko pa dotolče Levico

Se pa tega dobro zaveda Marjan Šarec, ki se nahaja v win-win situaciji. Nekateri znaki kažejo, da je blef Levice spregledal. Pa četudi bi mladi radikalci v tem pokru šli do konca, je Šarec edini, ki ob vsakem scenariju profitira. Če Levica popusti, Šarec razkrije blef, utrdi svoj položaj in zapečati leto uspehov Levice. Če pa gre Levica do konca, Šarec na predčasnih volitvah, na krilih ljudskega srda, pomete s konkurenco na levi in se vrne mnogo močnejši kot je sedaj.

Levica je zato dejansko v težkem položaju, še posebej zato, ker so ponovili napako Boruta Pahorja z nekakšnim javnim semaforjem ukrepov, na katerem se pikice kar nočejo premakniti iz začetnega stanja proti “opravljenemu”. Rešitev tega escape room-a je, da Šarec kupi njihov zadnji blef z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter Levici omogoči časten umik skozi dimno zaveso nekakšnega kompromisa.

A to bi bila v situaciji, ko Šarec Mesca praktično stiska za vrat, njegova velika politična napaka. Nikoli se namreč ne ve, kdaj se bo spet znašel v takšni priložnosti, da prizemlji predrzneže, ki so si samovoljno dovolili jadrati visoko nad njegovo glavo.

21 KOMENTARJI

  1. Problem desnice je to sprenevedanje, da so to neke stranke, ki se med seboj razlikujejo.
    Programsko med LMŠ in Levice ni ne ideoloških, ne programskih razlik, so samo retorične.

    In to velja za vse stranke na levi, od “liberalnega trojčka” do SD in Levice. Šarec nima nobenega interesa “zatolči” Levice, ker si te stranke ne nasprotujejo, ampak delujejo vzajemno. Ti medstrankarski konflikti, ki jih stalno prikazujejo glavni mediji so samo pesek v oči, in lepo bi bilo, če se na desni temu ne bi nasedalo.

    V resnici si LMŠ in Levica želita popolnoma enako državo-utopijo, in z nadaljnim slikanjem lažnih konfliktov jima bo tudi uspelo. Ključna razlika med levico in desnico tekom moderne dobe je vedno bila v tem, da ko je prišlo do revolucije, niso imeli liberalci nobenih težav z nadevanjem titovk in nošnjo sovjetskih zastav ter streljanjem nasprotnikov, medtem ko se konzervativna struja ni dala tako hitro zapreči fašistom.

    Zato desnica na koncu vedno izgubi, ker ne razume te dvojnosti levičarstva, tega tihega sporazuma med (lažno) zmerno strujo in skrajno strujo.

    Na levici ni zmernosti, že njena revolucionarna narava priča o tem. So samo krvave skrjanosti.

    • Spoštovani “dimnik” je lepo izrazil bistvo celotne leve druščine. Ta je vedno bila takšna in takšna ostaja.
      Strankarski okvir je le slepilo za naivneže, ki jih na desni nikoli ni manjkalo, začenši s Kocbekom.
      V resnici gre za ubrano družbo, ki ji načeluje mafijsko jedro nekdanje partije, ki se naglo pomlajuje in se s tem svoj tiranski in kradljivi režim perpetuira. Partiji nikoli ni bilo ne za narod, ne za demokracijo, je pa znala na oboje krivoprisegati in obilno leporečiti – spet samo za naivneže.

      Torej ni nič čudnega ni, če sklenemo, da je bil tudi Demos še kako naiven in se je po nekaj mesecih kar sam ukinil, da je Partiji olajšal “delo”.
      In potem Kučan lahko dandanes prostodušno izjavi na TV, da je še vedno proti osamosvojitvi – pa se nič ne zgodi: vanj ne udari državna strela z jasnega!
      Nasprotno, združeni naivneži bi mu nemara po instinktu ob tem najraje še zaploskali…

    • Tole o “koncu LEVICE”
      je kar prelepo, da bi bilo – čisto realno – res konec “fake” ponarejene “leve”, nedelavske “LEVICE”.
      Svoj izvor v brutalnem VKP/b stalinizmu – sicer vedno bolj prikrivajo – a kot človek ne more skriti svojega nosu,
      se izvora totalitarnega, marksistično-komunističnega tipa v LENINIZMU-STALINIZMU – ne da prikriti.
      Kakorkoli se “LEVICA” že trudi
      s “docialnostjo”, s “skrbjo za delavce”, s “mednarodnim delavskim bratstvom” itd.
      – vedno,
      če hoče katerokoli od svojih “idej=utvar” o enakosti, socialnosi itd.
      – realizirati v praksi: MORA ZA REALIZACIJO TAKIH “IDEJ, UTVAR” – uporabiti
      – nedemokratično – NASILJE – PRIKRITO S SOCIALNIMI POLIT FLOSKULAMI –
      – skrbi za delavce, o solidarnosti – celo mednarodno
      A VSO TO “SKRB IN SOCIALNOST” – bo – razume se – moral – nekdo PLAČATI.
      Kot vemo vsi: PLAČNIKI so lahko le
      – gospodarski akterji, realna podjetja – ali pa
      preko države kot pobiralke davkov
      – kar mi vsi, pošteni davkopačevalci.
      Torej: s strokovno zelo SKROMNIM konceptom
      – skrbi za delavc in
      – za solidarnost JE NEKAJ MOČNO NAROBE.
      Nmesto, da bi njih koncept vzpodbudil DELAVCE, SOCIALNO ŠIBKEJ ŠE
      – k samostojnemu delu, ali k
      – k usposabljaju za bolj zahtevno in bolje plačano delo
      TAKA – ZDI SE – “FAKE=PONAREJENA, NEDELAVSKA “LEVICA”
      ustvarja”meglo destimulativne” socialnosti, solidarnosti v “nedelu” itd.
      Vsaj meni, – SE TAKO ZDI. l.r. podpisaemu ex OK knjžničarju, zdaj pa podjetniku JANEZU KEPIC-KERNU
      P.S.
      več podatkov o meni in mojih zapisov najdete na mojem osebnem,
      podjetniškem e-portalu “SLOVENIANA” NA:sloveniana.si

  2. Točno tako, g.Dimnik! Pri nas vladajo titoistične frakcije enotne bivše SZDL, pod skritim vodstvom CK ZK ne pa različne stranke z leve strani političnega spektra. S tem blefirajo javnost in volilce. Najlepše se je to pokazalo pri odlaganju odločbe ustavnega sodišča o zasebnem šolstvu, kjer so se vse frakcije enoglasno podredile zastarelim ukazom CK ZK o ideološko nepopustljivem zatiranju krščanstva, ki bi lahko pokukalo iz tistega 0,5% cerkvenega šolstva. Podobno strupena enotna ideologija štrli iz nesprejemanja obsodbe treh totalitarizmov, oviranja preiskav povojnih zločinov (brez zločincev) , enoglasnem prepevanju celotne nomenklature evviva il communismo v Stožicah itd. Da bi preprosti volilci to spregledali pa uspešno preprečuje četra veja oblasti – zatareli po še vedno brani in gledani levi mediji.

  3. Levica je kot kmečka nevesta:
    Zelo bi ji pasalo, a mora biti pridna, ker noče razočarati mamice….

    Po drugi strani je kot dvoživka dejansko podoba običajnega levičarja!
    Še včeraj so bili tovariši in blablabla, danes so pa gospodje menedžerji.
    Iz lufta jim je padlo premoženje, sedaj so kapitalisti. Rdeči kapitalisti.

    • Mi nimamo evropske levice, ampak komunistično levico.

      Pri komunistih in njihovih derivatih se pa nič ne zgodi po naključju, zato so ustvarili stranko Levica, ki so ji pogovorno dodali prilastek skrajna, da bi bile ostale stranke levice, ki niso prav nič boljše, videti bolj zmerne.

      In kot vedno, Slovenci gredo na limanice!

  4. Sit sem že razno raznih političnih analitikov in “političnih analitikov” ter njihovih analiz.

    Dejstvo je, da imamo izredno ideološko vlado ter koalicijo in da so ideološke razlike med njimi silno majhne ali pa jih sploh ni.

    Druži jih samo sla po oblasti, kajti le oblast zagotavlja njim in njihovim podpornikom ne samo politično, temveč tudi biološko preživetje. In za oblast so pripravljeni tudi ubijati ali žrtvovati državo in usodo ter srečo Slovencev.

    Zato ljudje, pamet v rok!

    Dobimo se 10. oktobra na Prešernovem trgu v nekoč slovenski Ljubljani in jo preplavimo do zadnjega kotička!

    Mar pričakujete od levičarja, da si bo v potu svojega obraza služil kruh? Ne bodite naivni!

  5. Meščeva ekstremistična Levica je edina stranka v manjšinski vladi Marjana Šarca, ki ima javno predstavljen program trdo in jasno zastavljenih prednostnih političnih ciljev in prebojnih ukrepov in ki zaradi tega s podporo absolutne manjšine volilnega telesa , a prevladujočih in najbolj glasnih levih in levičarskih medijev nenehoma izsiljuje in manipulira z drugimi strankami manjšinske vlade in vladajoče koalicije (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa), ki imajo kot skrajno pragmatični in prilagodljivi skupni in edini koalicijski program le zasedbo in ohranjanje oblasti pred iz podzemlja “ugrabljene države” politično izobčenim, sataniziranim ter demoniziranim prvakom opozicije Janezom Janšo in najmočnejšo parlamentarno stranko SDS.
    Glede na to, da je koalicijski sporazum strank Šarčeve manjšinske vladajoče koalicije skrajno meglen, ciljno in časovno popolnoma neobvezujoč in alibično abstrakten, je Meščeva opozicijsko-koalicijska skrajna Levica s svojim jasnim programom obrambe javnega sektorja na vseh področjih in za vsako ceno ter vztrajnega zaviranja in uravnilovskega parazitiranja na vsakršni svobodni zasebni podjetniški, ustvarjalni in inovativni pobudi, v veliki prednosti. Pod hujskaškimi medijskimi podpornimi vetrovi skrajnih levičarjev v precejšnjem delu medijev opozicijsko-koalicijska skrajna Levica zlahka izvaja politični pritisk na mnogo manj načelne in mnogo bolj pragmatično prilagodljive stranke vladajoče manjšinske koalicije (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus), ki jim večinoma zadošča neambiciozno in dobrodušno brezciljno vegetiranje na oblastniških stolčkih v skladu z večinsko zaželeno in tudi med volivci široko podprto politiko domnevno stabilnega in brezkonfliktnega “statusa quo”.
    Za brezumno politično “skakanje v prazen bazen na glavo”, kot ugotavlja tudi komedijantsko navihani prvak LMŠ in premier Marjan Šarec, se zdi prav samopašna in zgolj teoretsko ambiciozna Levica najbolj poklicana in tudi dejansko najbolj aktivna. In kot kažejo vsi izračuni pristojnih ministrstev ter neodvisnih strokovnjakov, utegne postati tudi takojšnja ukinitev vseh dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in zasebnih zdravstvenih zavarovalnic vzorčen primer takega brezumno škodljivega “skakanja na glavo v prazen bazen”, s katerim izsiljujejo, posiljujejo in finančno ter zdravstveno in življenjsko resno ogrožajo “mesečniki” Levice premiera Marjana Šarca, Vlado RS, stranke manjšinske vladajoče koalicije in državljane ter zdravstvene zavarovance v RS.

  6. Uredništvo Domovine, glede na to, da radi kak komentar, ki ni brez zrna soli, tudi zadržite, bi bilo spodobno od vas, če date kaj na svoje dobro ime, da utišate tudi častitljivega dzi nu nje ja – ja, četudi je samo eno od imen preganjalca in sovražnika zločinsko pobitih vaških stražarjev in domobrancev, na vseh portalih cenjenega Igorja

    Ne glede na vašo politično izbiro, so njegovi ponavljajoči komentarji absolutno dno, ki si ga portal, ki bi rad bil ugleden, ne more privoščiti.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime