Marjan, ti si naš najboljš' prjatu': zakaj imajo ljudje radi Marjana Šarca

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V petek, na prvo obletnico izvolitve 13. slovenske vlade, sva s komentatorskim kolegom dr. Igrorjem Pribcem v Odmevih komentirala tri teze o vladi Marjana Šarca, ki jih je postavil voditelj, Igor E. Bergant.

V nekaj minutah, ki so na voljo, včasih ni najpreprosteje strniti in povedati bistvenega, sploh če gre za razmeroma kompleksno in večplastno tematiko.

Ker pa se mi zdijo teze vredne globljega razmisleka in razprave, ki lahko podajo marsikatere odgovore o naravi vlade Marjana Šarca, kar bo pomembno tudi za dogajanje v preostanku mandata, bom ta razmislek opravil še na papirju. Ali bolje rečeno, preko tipkovnice in ekrana.

Danes začenjam s tezo 1: Relativna priljubljenost vlade je posledica dobrih razmer v gospodarstvu, iz tega izhajajoče relativne širokogrudnosti vlade pri plačah, nizkih pričakovanj in dokaj spretnega izmikanja visokoletečim napovedim in obljubam

1a) Dobre razmere v gospodarstvu pomembno vplivajo na odnos ljudi do politične oblasti ... Zadovoljstvo s standardom, splošnim stanjem v državi in občutkom sreče gre pogosto z roko v roki z oceno uspešnosti delovanja vlade.

Vir grafa: Valicon (klik za povečavo)


Raziskave kažejo, da se je občutek sreče in zadovoljstva Slovencev z realnim stanjem v zadnjih nekaj letih drastično izboljšal. Valicon je tako navedel, da se je od leta 2013 do danes delež zadovoljnih s stanjem v družbi povečal iz dveh na kar 28 % odstotkov, delež nezadovoljnih pa se je več kot prepolovil in je bil konec leta 2018 najnižji odkar izvajajo raziskavo (44 %).

Veselega decembra 2018 se je zgodil tudi ključen preskok v ocenjevanju uspešnosti slovenske vlade, priljubljenosti njenega predsednika ter podpore njegovi stranki. Konec novembra je po anketi Mediane vlada imela 43 odstotno podporo, konec decembra 49,5 odstotno podporo, konec januarja pa že  62,8 odstotno podporo.

Velik skok v podpori je med decembrom in januarjem doživela tudi stranka LMŠ:



1.b) ... seveda če imamo tudi mi kaj od tega ...

V veselem decembru seveda vlada ni sprejemala kakšnih resnih ukrepov, po katerih bi njeno uspešnost ljudje naenkrat ocenjevali toliko bolje. So pa sredi novembra sprejeli zakonsko spremembo o precejšnjem dvigu minimalne plače, socialnih transferjev, decembra pa na hitro sklenili dogovor s sindikati javnega sektorja, vrednim 300 milijonov evrov, ki so šli v plače in dodatke. Hkrati pa so si v osrednjih medijih sledile objave, v katerih se je o Marjanu Šarcu govorilo zgolj v superlativih.

1.c) ... ko gre v državi dobro, naj politika stvari pusti pri miru ... 

Druga pomembna lastnost, zaradi katere imajo ljudje radi Marjana Šarca, je, paradoksalno, ravno v neaktivnosti njegove vlade. Ne samo, da relativno blagostanje ljudi politično uspava v smislu posvečanja pozornosti kaj politika pravzaprav počne. Pri njih hkrati zbudi odpor do vsakršnih sprememb, rušenja statusa quo; ljudje v tem smislu razmišljajo le o danes in ne gledajo, kaj bo jutri.

Povedano drugače: Ljudje politiko spremljajo preko kratkih odmevnih fraz, ki jih slučajno slišijo ob preklopu kanala med reklamami nogometne tekme ali priljubljene nadaljevanke ter ob gibanju s kavča v kuhinjo in nazaj. Ne razmišljajo o tem, kaj bi politika morala storiti danes, da nam bo jutri, če se mednarodne in posledično domače gospodarske razmere spremenijo, vsaj tako dobro, oziroma malo manj hudo. Porcijo prihodnjega nezadovoljstva bo neizbežno morala pojesti vlada, ki bo na oblasti v času suhih krav.

Do takrat pa je sporočilo ljudstva jasno: "Šarec, ne diraj!" In Šarec ne dira.

  1. č) ... in prepričaj nas, da si premišljen, a odločen vodja, ki ima stvari pod kontrolo ...


V okoliščinah vsega navedenega je dejstvo, da se Marjan Šarec na političnem parketu obrača zelo spretno. Sodobna politika vse bolj postaja igranje vlog in v njej vse bolj uspevajo igralci, ki se v svoje vloge znajo vživeti. Šarčev poklic mu v tem smislu nedvomno pomaga.

Z lastno igro ter veliko medijsko asistenco je predsednik vlade uspel ustvariti vtis odločnega voditelja, ki po nepotrebnem ne filozofira, temveč ukrepa. A le tedaj, ko je medijsko ustvarjena klima, da je ukrepanje potrebno, oziroma javnomnenjsko koristno.

Recimo ko osrednji mediji zahtevajo, da se sankcionira sovražni govor v konkurenčnih opozicijskih medijih, predsednik vlade požanje odobravanje z navodilom državnim podjetjem o razmisleku glede delitve oglasnega denarja. Ali pa ko se predsednik vlade odločno upre Bruslju in fašističnem predsedniku Evropskega parlamenta, in pokončno zavrne nastop pred evropskimi poslanci.

  1. d) ... in za storjen zločin odrediš tudi ustrezno kazen ... 


Ali pa, ko zaradi razvpite ankete pade priljubljeni državni sekretar, zaradi odtujitve sendviča poslanec njegove stranke ter zaradi političnega vmešavanja v kadrovanje mimo zakonskih postopkov celo strankin sekretar.

Kljub temu, da je pred volitvami obljubljal drugače (obljuba: nova generacija prinaša nov način političnega delovanja ...) je primer Kralj pokazal, da vsaj kar se kadrovanja tiče, Šarec v politiko ni prinesel novih praks. Drugače je zgolj to, da ko njega, oziroma njegove ljudi, dobijo pri politični umazaniji, Šarec ne okleva, ko jih je potrebno žrtvovati. S tem kanalizira krivdo in odgovornost na konkretno osebo in hkrati stran od sebe. Ljudje v tem prepoznajo, da imajo napačna dejanja tudi posledice in to odobravajo ter nagrajujejo s svojo podporo predsedniku vlade.

S tem predsednik vlade krepi svojo osebno pozicijo, hkrati pa slabi ekipo okoli sebe. Obenem pa je to njegova šibka točka, na kateri ga lovijo njegovi nasprotniki. Kadrovski bazen ljudi, ki jim lahko zaupa, je namreč plitek, in če izgubi kakšnega kralja ali kakšno trdnjavo ali dve, lahko hitro ostane brez figur na šahovnici. Na tej točki ga bodo nasprotniki skušali slabiti tudi v prihodnje.

Pod črto: relativna priljubljenost vlade in njenega predsednika ne sloni na trdnih temeljih rezultatov njenega dela, temveč spretnega nastopanja na oblaku ugodnih okoliščin. Prav zato je prihodnja priljubljenost bolj od vsega drugega odvisna od morebitnih sprememb v mednarodnem okolju, ki bi negativno vplivale na domače gospodarstvo in s tem na prihodke proračuna. Pozneje kot bodo državljani učinek ohladitve gospodarskih razmer občutili na lastni koži, dlje bo obstajala blazina za visoko podporo Šarčevi vladi. 

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30