Bomo v 2. letu doživeli veliki pok Šarčeve vlade?

 Včeraj smo se ukvarjali s prvo tezo, zastavljeno v petkovih Odmevih, ki se je ukvarjala z vprašanjem, zakaj imajo ljudje radi Marjana Šarca.

Danes nadaljujemo z drugo tezo voditelja Igorja E. Berganta.

Teza 2: Trenja v koaliciji se bodo v času upadanja gospodarske rasti, v drugem letu mandata te vlade, bistveno zaostrila. Je to leto za vlado že lahko kritično?

2a) A smo? Še ne? No, potem pa še malo počak'mo

Za razumevanje, kaj dejansko prinaša drugo leto Šarčeve vlade, je potrebno izhajati iz zgodovine prvega leta sobivanje koalicijskega šesterčka.

V grobem bi ga lahko razdelili na dve obdobji; na prvih štiri do pet mesecev, ko so se s svojimi resorji "spoznavali", "seznanjali", se po njih "razgledovali", jih "proučevali". To je obdobje, ko so se kot vlada zaradi številnih ministrskih menjav, vemo, v prvih nekaj mesecih so se morali posloviti kar štirje ministri in še kak državni sekretar, še vedno sestavljali in konsolidirali.

2.b) Ko si srečen in ko srečo rad bi še delil z nekom ...

Potem je prišel veseli december, v katerem je, kot smo že opisali, zakaj, veselo poskočila javnomnenjska podpora Šarcu, njegovi stranki in njegovi vladi. Srečni ljudje pač svet okoli sebe vidijo lepši ter srečo raje delijo tudi pri tako postranskih stvareh kot je zanje ocenjevanje uspešnosti neke politične oblasti.

Vlada je srečo državljanom vračala z vbrizgavanjem denarnih presežkov, ki jih je prineslo ugodno gospodarsko okolje, v sisteme, kjer so (ne)zaposleni njeni volivci.

In to je čas, ko je srečna Miša Molk v TV Dnevniku Šarca posipala z mrvicami sladkobnih komplimentov: »sposoben«, »razgledan«, »strog sam do sebe«, »nezamerljiv« …, Agata v Obrazih, da »je preudaren, umirjen, razgledan in prijeten sogovornik,« Janja z Mediane pa s strokovno javnomnenjsko ugotovitvijo, da imamo Luko Dončića slovenske politike.

2.c) Delajo ali spijo na blazini gospodarske rasti in oblakih javnomnenjskih lovorik?

A za vsako vlado se spodobi, da slej kot prej začne tudi resno delati. Nekje s februarjem se tako začne drugo obdobje, ko naj bi ministri resno zagrizli v delo. Slednje se sicer ni odrazilo v številu zakonskih predlogov, vloženih v proceduro, kar je ob visoki javnomnenjski podpori drugi rekord te vlade.

A vseskozi so nas prepričevali, da so gradiva v pripravi ter da na spored pridejo po poletnih počitnicah, torej jeseni.

2.č) Letos bo huda jesen. Veter bo neusmiljen in leden ...

Niti ne. Pričakovanja do produktivnega outputa vlade so visoka, a zgolj pri veliki manjšini tistih, ki razmišljajo izven obzorij udarnih parol predsednika vlade: "Kar je danes je danes, jutri pa nas vse lahko povozi avto".

Ob prijetni družbeno-gospodarski klimi, večina še vedno ne želi sprememb, niti jih ne pričakuje. In blagoslovljen je tisti, ki v imenu dobrote in dobre volje vodi šibke skozi dolino smrti ... in s hudo ter srdito kaznijo se bodo maščevali nad onimi, ki bi to bratovščino skušali uničiti. Recimo s politično destabilizacijo in izsiljenimi predčasnimi volitvami. Ali pa potezami, ki bi na oblast spustile temne sile.

2.d) Samo brez panike, vse bo, kot je bilo ...

Prav zaradi strahu, da bi bili za njih kaznovani, resnejših pretresov to jesen v vladi ni pričakovati. Pri poskusih vzbujanja pozornosti in nabiranja simpatij pri politično vse bolj apatičnih volivcih se bo sicer tresla gora, a rodila se bo miš.

Ohlajanje gospodarstva se v žepih državljanov še ne bo poznalo. Proračun bo, kljub viharjem v kozarcu vode, sprejet in vladna barka bo mirno in brez večjih izgub zaplula v novi veseli december ter v srečno 2020. Kdo ve, morda bo to pri priletnih damah prineslo nove ode navdušenja nad predsednikom vlade in bo javnomnenjska podpora še nekolikanj poskočila.

Kaj pa zakonski predlogi, ukrepi, reforme ...? Pomagajmo si odgovoriti s preverjeno učinkovitim pristopom Marjana Šarca: Če bodo, bodo, če pa jih ne bo, jih pa ne bo.