Ursula von der Leyen potrjena za spitzenkandidatko, skoraj tretjina delegatov pa ni glasovala. Janša opozarja pred vladavino neizvoljenih

Foto: EPP

Izmed 499 delegatov Evropske ljudske stranke, ki so oddali svoj glas, jih je 400 potrdilo Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko Evropske ljudske stranke za predsednico Evropske komisije po evropskih volitvah. 89 jih je bilo proti, tudi delegati SDS in SLS, 10 glasovnic je bilo neveljavnih. V oči bode dejstvo, da se glasovanja ni udeležilo kar 238 delegatov z volilno pravico, ki so sicer bili prisotni v Bukarešti. Ni jasno, koliko jih je bilo sploh prisotnih v dvorani v času glasovanja in koliko jih je kongres zapustilo pred tem. 

»Ko sem odraščala v Belgiji, mi je oče govoril o Evropi kot o delu naše družine,« čustven in navdihujoč govor na kongresu Evropske ljudske stranke začenja Ursula von der Leyen, ki so jo delegati potrdili za svojo kandidatko za še en mandat, čeprav še zdaleč ne tako soglasno, kot bi si želeli v vodstvu, in mnogi skozi stisnjene zobe. »Ko smo združeni, lahko premagamo vse,« jim sicer polaga na srce. Nominacijo je pospremila z besedami: »Hvala za podporo. Zmagajmo te volitve in bodimo najmočnejša stranka tudi po evropskih volitvah.« 

»Smo v kritičnem trenutku, ko je na udaru obljuba evropskega načina življenja, svet postaja vse manj varen, svetovna konkurenčnost se zaostruje in skrajna desnica skuša Evropo uničiti od znotraj,« je svojo analizo stanja v uvodu podal predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ko je v začetku kongresa stranke nagovoril delegate v Bukarešti, ki so včeraj soglasno potrdili strankin manifest.  

Vodja slovenske opozicije Janez Janša opozarja na norosti zelenega prehoda in kulturnega marksizma, ki od znotraj ruši naše institucije. Opozarja, da je treba omejiti moč vladavine neizvoljenih nevladnih organizacij in drugih lobijev.

Člani Evropske ljudske stranke so se v romunski prestolnici Bukarešta zbrali na kongresu pred evropskimi volitvami, kjer so razpravljali in nato potrdili manifest za volitve, danes pa izbirajo kandidatko za vodenje Evropske komisije.

Predsednika Evropske komisije morata potrditi tako Evropski svet, ki je sestavljen iz voditeljev držav EU, kot Evropski parlament, ki ga izvolijo evropski volivci neposredno. Sistem vodilnih kandidatov se je vzpostavil leta 2014, ko je vodilni kandidat Evropske ljudske stranke, največje stranke, postal Jean Claude Juncker. Po prejšnjih volitvah je bil vodilni kandidat Evropske ljudske stranke Manfred Weber, a je bila na koncu za vodenje Evropske komisije izbrana Ursula von der Leyen, ki je letos vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke za svoj drugi mandat na čelu komisije.

Iz Slovenije so bili v Bukarešti prisotni predstavniki vseh treh strank, ki pripadajo Evropski ljudski stranki, vključno z vsemi tremi predsedniki Janezom Janšo (SDS), Matejem Toninom (NSi) in Markom Balažicem (SLS), s katerimi smo se pogovarjali ob robu kongresa. Janša je kongres tudi nagovoril.

Ursula von der Leyen evropskim volivcem: Evropa vam krije hrbet

V svojem nagovoru delegatom je bila Ursula von der Leyen čustvena in je v nagovor vključila pogled na zgodovino celine, kjer sta bili Evropska ljudska stranka in krščanska demokracija v samem središču sanj o združeni Evropi, »sanjah redkih, ki so postale realnost za mnoge, za kar smo hvaležni in na kar smo zelo ponosni«. Poudarila je vrednote, ki združujejo Evropo: »Verjamemo v vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic, da morajo ljudje živeti v miru in svobodi, v socialno tržno gospodarstvo, da zdravje ni privilegij redkih, ampak pravica vseh. Verjamemo, da si otroci zaslužijo zdravo okolje – ne glede na to, ali živijo v mestih ali v majhnih vasicah. Verjamemo v dostojanstvo vsakega človeka.«

Poudarila je pomen podpore Ukrajini, konkretno pa je napadla tudi stranke tako na ekstremni desnici kot na ekstremni levici, ki po njeni oceni evropsko idejo uničujejo od znotraj. Poudarila je svoje vodenje skozi pandemijo, energetsko krizo in vojno v Ukrajini ter napovedala boj proti ilegalnim migracijam in podnebnim spremembam, a s pragmatičnimi rešitvami, ne le z ideološko ekologijo. Napovedala je tudi zmanjšanje birokracije za podjetja in kmete, ki jim sporoča, da jih sliši. Obljubila je, da bo dostavila to, »kar ljudje cenijo: varnost, napredek in demokracijo«.

Izvolitev ni bila vprašljiva, čeprav skozi stisnjene zobe, presenetljivo veliko delegatov odsotnih

Ursula von der Leyen je bila na kongresu edina kandidatka, zato njena potrditev ni bila vprašljiva, vprašljiva je bila večina, ki jo je dobila s strani delegatov. V njeno podporo je glasovalo 400 delegatov, 89 jih je bilo proti, 10 glasovnic je bilo neveljavnih, neuradno pa je bilo slišati, da je bilo lobiranje v ozadju intenzivno. V oči bode podatek, da se glasovanja ni udeležilo 238 delegatov kongresa. Kongresa se jih je udeležilo 738 z volilno pravico. H glasovanju se jih je prijavilo 591. Ni jasno, koliko jih je bilo v času glasovanja v dvorani, koliko pa jih je kongres že zapustilo. 

Mnogi v ELS so namreč prepričani, da je Evropska komisija pod njenim vodstvom delala slabo, zavila bistveno preveč levo, se preveč podrejala socialistom in zelenim in izgubila svojo identiteto. Bolj kot kandidatko, ki bi jo podprli s srcem, jo večinoma vidijo kot kompromisno kandidatko, ki stranki lahko zagotovi še en mandat na čelu Evropske komisije. Izjemno slabo je sprejeto tudi dejstvo, da se Von der Leyenova ne bo pomerila na evropskih volitvah, kar je sicer navada za spitzenkandidate.

Balažic, čigar SLS je glasovala proti, ocenjuje, da tudi z odsotnostjo mnogi dajejo »signal, kaj si mislijo o kandidatki. Zelo se bo morala potruditi s konkretnimi koraki in realističnim pristopom ter z več zdrave pameti, sicer bo težko ostala kredibilna pogajalka,« je komentiral razplet glasovanja. 

Njena kandidatura je tako videna predvsem kot interes Nemčije, kjer koalicijska pogodba levičarske vlade določa, da nemški evropski komisar pride iz vrst Zelenih, razen če je to Ursula von der Leyen, ki jo celo lastna CDU podpira bolj zaradi prikladnosti in želje, da mesto ostane v Nemčiji. CDU se namreč po porazu na zveznih volitvah vrača k svojim koreninam, neuradno je ni podprlo tudi 9 od 85 nemških delegatov.

Izmed slovenskih strank so jo podprli v Novi Sloveniji, kjer so zadovoljni s tem, da je v zadnjem času spremenila smer. »Kaj pa nam preostane? Drugega kandidata ni. V politiki nimaš vedno idealne izbire,« je povedal Matej Tonin in svoja kolega izzval, če podpirata kandidata kakšne druge stranke.

Foto: EPP

V SDS in SLS Von der Leyenove niso podprli. Janez Janša je prepričan, da gre za kompromisno kandidatko, ki je všeč levi strani. Kljub temu ne izključuje možnosti, da je ne bi podprli kasneje. »Če bo na koncu dilema med Ursulo von der Leyen in Pedrom Sanchezom ali Markom Ruttejem, bomo seveda glasovali zanjo. Če pa bo kakšen boljši kandidat, bomo podprli njega.« Možnost, da bo aktualna predsednica komisije dejansko osvojila še en mandat, pa ocenjuje na 50 : 50.

Janša Von der Leyenovi priznava dobre poteze v času covida-19 ter sklada za okrevanje po pandemiji, očita pa ji dvojna merila pri vladavini prava, tudi v odnosu do Slovenije. V SLS so prepričani, da ne uživa kredibilnosti za drugačno politiko, kot jo je vodila do sedaj. »Ne moreš čez noč obrniti zgodbe,« opozarja Balažic, ki opozarja tudi na »kravje kupčije nemške vladajoče koalicije«. Da njihova podpora ni absolutna, poudarja tudi Tonin, ki pravi, da je ne bi podprli, če bi se izkazalo, da bo koalicija podobna aktualni in bi se oddaljila od stališč manifesta.

Janša je celo prepričan, da bi enaka koalicija, kot trenutno vlada Evropi, pomenila konec Evropske ljudske stranke, saj v tem primeru skupine ne bi zapustila samo SDS, ampak vsaj polovica članic skupine.

Foto: EPP

Janša: Omejiti moč neizvoljenih je ključno za demokratično prihodnost Evrope

V začetku svojega nagovora se je tudi Janša osredotočil na Ukrajino in pomen zagotovitve njene zmage proti ruski agresiji ter se zavzel za potrojitev evropske pomoči tej napadeni državi. Zavzel se je za močno vlogo Evrope v NATU, »kjer bi morale vse države že letos zagotoviti 2 % za obrambo«, da bi Evropa čim prej lahko sama poskrbela za varnost na svojih tleh in v soseščini.

Opozoril je na konkurenčnost, ki jo uničujejo nekateri ukrepi, namenjeni zaščiti podnebja, ki dražijo električno energijo za evropska podjetja

Manifest: Varnost, gospodarstvo in evropski način življenja

Osrednji trije stebri manifesta, ki so ga delegati izglasovali soglasno, so varnost, gospodarstvo in evropski način življenja.

Vodje slovenskih delegacij so v splošnem z zapisanim zadovoljne. »Gre za točno te stvari, ki jih zagovarja Nova Slovenija,« je prepričan Tonin, ki meni, da ne bo večjih težav, če se ga bo Evropska komisija držala. Da so zapisane »prave stvari, brez ideoloških neumnosti, ki smo jim bili priča doslej, posebej v zadnjem mandatu, ko je Evropsko komisijo zaneslo preveč v levo,« je prepričan tudi Balažic, medtem ko Janša opozarja, da gre za zelo dober program za Evropsko komisijo, ni pa to manifest stranke. »V tem manifestu, ki ima nekaj tisoč vrstic, je le pet vrstic namenjenih vrednotam, evropskemu načinu življenja,« opozori.

Iz manifesta je jasno videti, da je vojna v Ukrajini močno preoblikovala evropske prioritete. Če se je še pred petimi leti zdelo, da je konflikt na evropskih tleh nepredstavljiv, je vojna v Ukrajini pokazala potrebo po tem, da se Evropa na področju obrambe postavi na lastne noge, saj na obrambo ZDA ne more več zanesljivo računati.

Evropska ljudska stranka na realna tla stopa tudi na področju zelenega prehoda, ki ga sicer še vedno zagovarja, a na način, ki je izvedljiv in realen in ne ogroža evropske konkurenčnosti. »Konec je brezglavemu skakanju v zeleni prepad,« je bilo večkrat slišati na kongresu. Jasneje kot v preteklosti so izražene tudi judovsko-krščanske korenine Evrope, človekovo dostojanstvo, družina in svoboda. Tako ali drugače pa se vse začne in konča pri varnosti, ki je bila v okviru vojne v Ukrajini osrednja tema dogodka in v veliki meri tudi volilne kampanje.

Podrobneje bomo vsebino manifesta in odzive prvakov strank nanje predstavili v enem od prihodnjih prispevkov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike