Projekt garaže pod tržnico lahko postane trgovski center Stožice v centru mesta

»Projekt garaže tržnica je imel že v osnovi slabo zastavljena izhodišča. Ker pa imamo žal šibko gradbeno stroko za zahtevne objekte, je zelo vprašljivo projektiranje tako zahtevnega objekta, da ne govorimo o tehnologiji izvedbe,« je prepričan inženir Andrej Čufer, ki je ocenil, da bo projekt garaže pod tržnico zelo verjetno lahko postal sramota in »črna luknja« za Ljubljano. Tako rekoč »Trgovski center Stožice« v centru mesta.   

»Projekt garaže tržnica je imel že v osnovi slabo zastavljena izhodišča. Ker pa imamo žal šibko gradbeno stroko za zahtevne objekte, je zelo vprašljivo projektiranje tako zahtevnega objekta, da ne govorimo o tehnologiji izvedbe,« je prepričan inženir Andrej Čufer, ki je ob tem poudaril, da načelno ni proti garaži in je kot arhitekt diplomiral z nalogo »Princip avtomatske modularne predfabricirane garaže«, ukvarjal pa se je tudi s požarno varnostjo predorov in podzemnih objektov. Po njegovi oceni bo projekt garaže pod tržnico zelo verjetno lahko postal sramota in »črna luknja« za Ljubljano. Tako rekoč »Trgovski center Stožice« v centru mesta. Čufer je pojasnil, da so načrtovanje garaže zaupali inženirju Anju Žigonu, ki vodi najbolj priznano in največje podjetje za gradbeno načrtovanje Elea. Ocenil je, da gre za lepo pripravljen projekt – dokler se ne pogleda podrobnosti. »Projekta zelo očitno niso recenzirali neodvisni strokovnjaki, kot je to v tujini ustaljena praksa,« je opazil.

Referenca projektanta je tudi galerija Šentvid, kjer po Čuferjevih besedah še danes intenzivno zamaka voda pod Celovško cesto in jo lovijo v ploščata pločevinasta inox korita. Čufer je prepričan, da bi bilo galerijo Šentvid pod Celovško veliko lažje zatesniti, kot pa garažo pod tržnico, ki bo potopljena v podtalnico. Opozoril je tudi na to, da galerija ni bila zgrajena v skladu z  Evropsko direktivo 2004/54/EC, ki je leta 2008 zahtevala dodatno požarno varovanje podzemnih objektov, kjer se križajo prometnice, ali so nad prometnicami drugi objekti. Eleja je poleg tega načrtovala kalcitne požarno zaščitne plošče, ki so na uvozu v galerijo izpostavljene tako vlagi kot zmrzovanju. SCT se je ob izvedbi odločil za hitreje dostopno in cenejšo izvedbo protipožarnega ometa, ki je v predorih v Nemčiji prepovedan. »Ometali so celo inox korita, vse brez armirnih mrežic, ki bi povezale omet. Tega ne počnemo niti na vertikalnih fasadah s tankimi premazi,« je dejal Čufer. Ko je omet trikrat zaporedoma odpadel, je po njegovih besedah Elea predlagala nameščanje varovalne mrežice - da bi delovala kot lovilna varnostna mreža v cirkusu pod trapezom. »DARS nikoli ni namestil sistema za gašenje na vodno meglo, kar bi bila edina prava rešitev, ki lahko varuje AB konstrukcijo tudi več ur med požarom,« je še opozoril inženir. 

Pilotiranje v zemljino prepojeno z vodo ni prava izbira

Projektant podjetja Elea, gradbenik Anjo Žigon je nedavno predstavil nekaj risb, kako se bodo lotili gradnje garaže pod tržnico. Predstavljen je bil načrt gradnje in tehnologija obodnega zidu grajenega po postopku diafragme, ki je po Čuferjevi oceni pogojno primerna tehnologija. Med drugim je opozoril, da je na risbi videti požarno stopnišče oz. izhod proti Mesarskemu mostu, kar bi povzročilo dodatno nevarnost za vdor vode v gradbeno jamo – tam je namreč garažna hiša najbližje Ljubljanici.

Višek predstavitve pa je bil po Čuferjevih besedah prikaz pilotiranja v zemljino. »Piloti so imeli spodaj na stiku s trdnejšimi plastmi izrisan temelj,« je Čufer ocenil, da je to 20 metrov pod površjem neizvedljivo. »Morda, če bi trenirali krte, pa še oni ne kopljejo tako globoko in ne v podtalnici,« je pripomnil Čufer. Po njegovih besedah pilotiranje v zemljino, prepojeno z vodo, ni prava izbira. Zabijanje pilotov v plasti v podtalnici na tako občutljivi lokaciji bi dobesedno ustvarilo utekočinjanje tal – gre za podobne razmere, kot jih povzroči potres v mehkih, slabo nosljivih, z vodo prepojenih plasteh. Obstaja nevarnost, da bi tako pilotiranje povzročilo vzpostavitev stanja »vezne posode« in posledično izpiranje materiala po odkopu v tretjo ali četrto klet. Poleg tega je vsako pilotiranje na tem območju, kjer se preko podtalnice prenašajo vibracije, popolnoma nerazumno početje. Lahko povzroči tudi popuščanje betonske stene korita Ljubljanice, ki je 100 let stara konstrukcija, še iz časov, ko niso poznali vibrirajočega betona in je zagotovo tudi že dodobra načet. »Če se jim zgodi vdor blata in vode na gradbišče, bo gradbišče zalilo. Plečnikove arkade pa se bodo zaradi izpiranja nosilne plasti pod njimi posedle – nastala bo velika škoda,« je opozoril Čufer in zatrdil, da si takih nestrokovnosti renomirano podjetje in gradbeni inženir ne bi smeli privoščiti. Na njegovo vprašanje, kako bi reševali vdor vode, blata in grušča, ni dobil odgovora.

Garaže so vse bolj požarno ogrožene

Čufer je še povedal, da so garaže vsak dan bolj požarno ogrožene – tudi zaradi novih pogonskih tehnologij, kot so električna vozila na akumulatorje. Posebej požarno nevarne bodo z leti postajale akumulatorske celice električnih vozil. Te se po njegovih besedah namreč starajo in z vožnjo po luknjastih cestah preoblikujejo tanke folije v zaščitnih cilindrih, kar povzroči kratek stik. »Gasilni sistem šprinkler na vodo zahteva v veliki garaži precej dodatne svetle višine za inštalacijo po etaži in sploh ni učinkovito sredstvo gašenja, ker se z vodo ne da gasiti termoplastov v vozilu, gum, barv karoserije ter še posebej ne aluminijastih zlitin z lahkimi kovinami, kot so platišča koles, akumulatorjev in tekočih goriv,« je opozoril in dodal, da v teh primerih voda iz šprinklerja celo pospeši gorenje lahkih kovin in za tekoča goriva ustvari idealen film, po katerem zaplavajo goriva in se požar tako še hitreje razširi. V garaži pod tržnico bi Čufer zato pričakoval vsaj gašenje z vodno meglo, ki porabi desetkrat manj vode – to pa pomeni tanjše inštalacije in več tisoč kubičnih metrov manj izkopa.

Čufer se je dotaknil tudi načrtovane logistike poslovanja tržnice z novo garažo. Medtem ko sedaj vozila pripeljejo čim bližje stojnic in sledi nekaj prekladanja, bodo po novem dostavna vozila zapeljala pod tržnico, v prvo klet. »Bo postala tržnica logistično skladišče kot ga ima Lidl ali Mercator? Ali to pomeni, da bodo lahko prodajali samo veliki prodajalci, pretežno prekupčevalci? Kaj pa nekdo, ki ima morda na voljo le nekaj košar res dobrih domačih češenj,« je Čufer opozoril, da bo nov režim zahteval tudi drugačno opremo in več ljudi. Poleg tega sedaj pridelovalci pripeljejo pridelke v lastni povratni embalaži, po novem pa bi v garaži imeli sortirnico smeti, hidravlične stiskalnice in skupinske hladilnice. »Smeti v garaži so garancija za škodljivce, v slabo prezračevanih hladilnicah pa se nabirajo plesni in glive,« je opomnil. Spomnil je, da skladiščna klet ne deluje niti na tržnici Koseze. Kot primer uspešne tržnice je Čufer navedel Münchensko tržnico. Tam imajo poleg trgovin v objektih tudi prodajne paviljone – ponoči se zaprejo in so klimatizirani, z IR sevali pa je mogoče poskrbeti, da sadje in zelenjava ne zmrzuje.

Bodo kosti spet romale v plastične gajbice ali v vrečke?

Čufer je opomnil, da so se na tem območju tržnice nahajala kar tri pokopališča. Ko bodo arheologi naleteli na okostja, se bo županu spet postavilo vprašanje, kam s posmrtnimi ostanki. »Vemo, da že leta ne najde prostora na Žalah niti za pobite Rome z Iga niti za žrtve povojnih pobojev,« je Čufer povedal in predlagal, da je zato bolje, da se ne izgovarjamo na spomeniško varstvo, ampak da se že prej dogovorimo, kaj se bo storilo s pričakovanimi najdbami.

Čufer je nenazadnje opozoril še na dve pomembni stvari – še bolj od garažne hiše je po njegovih besedah pomembno, da se z varovanega območja odstrani kanal C0, ki bo ogrozil vodonosnik in pitno vodo za 400.000 ljudi dnevno. Za nameček projektanti kanala C0 niso upoštevali požarne in eksplozijske varnosti. Potresi pretrgajo tudi kovinske cevi kot so vodovod ali plinovod – pri kanalu C0 pa niti ni trdnih spojev, kot so npr. varjene cevi ali vijačne prirobnice.

Poleg tega je treba tudi statično sanirati ali porušiti vse stavbe v Ljubljani, za katere se ve, da so potresno zelo ogrožene in da se bodo delno ali v celo porušile že ob manjšem potresu in povzročile veliko smrtnih žrtev. Med drugim je opozoril na bloke nasproti Waldorfske šole, po njegovih besedah pa je takšnih še vsaj 250 objektov po Ljubljani. Po njegovi oceni v to kategorijo sodijo tudi novejše stavbe, zgrajene po potresu v Skopju, kjer so stanovalci sami nestrokovno podirali nosilne stene. »Govorimo lahko o nekaj tisoč potresno ogroženih stanovanjih v Ljubljani,« je opozoril.