Upor sodnikov porotnikov zoper sodniško oligarhijo

Sodnikom porotnikom (laikom) je prekipelo. Dovolj jim je, da jim (profesionalni) sodniki krnijo upravičenja iz njihovega sodelovanja pri sojenju, ki izhajajo iz Ustave RS in Zakona o sodiščih. Njihov glas pri sodniškem odločanju je enakovreden glasu (profesionalnih) sodnikov, pa vendar celo iz stališč vrhovnega sodišča na čelu z Miodragom Đorđevićem izhaja, kot da so profesionalni sodniki gospodarji, sodniki porotniki pa zgolj hlapci, ki še obtožnice ne smejo prebrati, če ne dobijo dovoljenja za to. 

V 128. členu ustave jasno piše, da zakon ureja primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti. Gre za Zakon o sodiščih, ki opredeljuje, pri katerih sojenjih sodelujejo sodniki porotniki (laiki), na kakšen način so imenovani, koliko traja njihov mandat … Vključeni so v sojenja v kazenskih zadevah na okrožnih sodiščih in v sojenja v delovnih in socialnih sporih na delovnih sodiščih, njihov mandat pa traja pet let in so lahko ponovno imenovani.  

Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan, ki je dopolnil trideset let starosti, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti. Kandidate predlagajo občinski sveti z območja sodišč, kjer bodo delovali, lahko pa tudi interesne organizacije, ki so registrirane kot društva ali združenja in delujejo na teh območjih, razen političnih strank. Nato jih imenuje predsednik pristojnega višjega sodišča. Pri sojenjih v delovnih in socialnih sporih, kjer je prvostopenjski senat sestavljen iz sodnika kot predsednika senata in dveh sodnikov porotnikov kot članov senata, pa je eden od njiju izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov. Te kandidate voli državni zbor.   

Po zadnjih podatkih iz leta 2022 je (bilo) pri nas 2.295 sodnikov porotnikov, od tega 1.125 na delovnih in socialnih sodiščih ter 1.170 na okrožnih sodiščih. Toda tudi zaradi mizernih nagrad zanje imajo predsedniki višjih sodišč že težavo z zagotavljanjem porotnikov. Po veljavnem pravilniku o nagradi in povračilu stroškov sodnikom porotnikom jim poleg potnih stroškov  pripadajo zgolj trije evri bruto za vsake začete pol ure sodelovanja pri sojenju. Kljub temu jim pravosodna ministrica Andreja Katič teh smešnih nagrad (določenih v času prejšnje vlade) ni dvignila. 

O samovolji, zavajanju in izrojenosti v sodniških vrstah - preberite v nadaljevanju.