Kakšnega ustavnega sodnika bomo dobili z dr. Andražom Terškom ali Barbaro Zobec?

Nejc Povirk
Postopek izbiranja novega ustavnega sodnika, ki bo nadomestil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, se bo v kratkem nadaljeval tudi v parlamentu. Kandidatu dr. Andražu Teršku se nasmiha devetletni mandat.

Po včerajšnji predstavitvi kandidatov za ustavnega sodnika dr. Andraža Terška in Barbare Zobec je očitno, da bo parlament najverjetneje podprl prvega. Poleg opozicijskih LMŠ, SD, SNS, Levice in dela Desusa so nazadnje napovedali podporo tudi v SMC. To zagotavlja dovolj glasov za imenovanje. Protikandidatko Zobčevo podpirajo v SDS, kot sprejemljivo jo označujejo tudi v NSi, niso se pa opredelili, koga bodo na glasovanju podprli.

Kandidata sta v svojih predstavitvah navedla bistvene razloge, zakaj sta se odločila za kandidaturo.

Teoretik ...


Foto: osebni arhiv


V svoji predstavitvi je poudaril, da je za ustavno sodišče odločilna »moč argumenta, moč znanja in dnevno-politična neomadeževana prepričljivost pravosodnega odločanja«. Poudaril je svojo zavezanost človekovim pravicam in svobodi govora. Poudaril je tudi, da je v svoji karieri velikokrat svetoval mnogim, ki so žrtve krivičnega sojenja slovenskih sodišč. Ti so mu odgovarjali, da bodo lažje živeli z občutkom, da jim je bila storjena krivica, kot z občutkom, da je bilo z njihovim miselnim procesom nekaj narobe.

V javnosti se je kandidat velikokrat izpostavil, med drugim je kritiziral polemike o financiranju zasebnega šolstva in izpostavljal, da mora politika izpolniti odločbo ustavnega sodišča. Še pred tem je bil v javno odmevnem sporu med Zoranom Jankovićem in aktivisti, ki niso hoteli zapustiti nekdanje tovarne Rog, na strani slednjih, z argumentom, da "imajo rogovci posest nad javnim dobrim, ki so ga napolnili z vsebino, kar bi morala sodna oblast zaščititi."

Ob razgreti razpravi glede preganjanja tako imenovanega sovražnega govora pa je bil bližje široki definiciji svobode govora in odločno proti, da se med tem in kazensko odgovornostjo zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti uvede še prekrškovna sankcija zgolj zaradi vsebine izražanja, ki ne zadostuje vsem kriterijem kazenskega pregona.

V zadnjem času je tudi za Domovino komentiral ukrepe Vlade RS za zajezitev epidemije bolezni Covid-19 in odnosu do protestnikov, pravno pa je v medijih seciral tudi sodbo v zadevi J. Janša proti M. Šetinc Pašek.

https://twitter.com/57clen/status/1176224259607289858

V svoji karieri je pisal komentarje za večje število medijev z različnimi svetovno-nazorskimi prepričanji. Morda se ravno na tak način spretno izogiba uvrščanju levo ali desno v političnem spektru. Nedavno je za Reporter dejal, da nikomur ne pripada in ni od nikogar, predvsem ne nikogaršnja last ali kupljivo blago.

... ali praktik?




Barbara Zobec (65) je sodnica že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, od leta 2002 je vrhovna sodnica na kazenskem oddelku. Je dolgoletna izpraševalka za področje kazenskega prava pri opravljanju pravniškega državnega izpita in soavtorica zadnje izdaje Komentarja Ustave.

V svoji karieri je obravnavala številne odmevne sodbe v zadevah Patria, Novič in Kangler. Prav zaradi odločitev v teh primerih je prišla v nemilost nekaterih medijev, češ da pripada »jedru SDS«. Zato je velik del svoje predstavitve izkoristila za razlago »spornih določb«, v katerih je bila sodnica poročevalka. Poudarila je, da so ustavne pravice le gola črka na papirju, privid človekovih pravic, če se ne upoštevajo v odnosu do vseh državljanov. »Ne razumem, da nekateri mediji ne razumejo univerzalnosti človekovih pravic in enakosti pred zakonom, ki jih narekuje zakonodaja,« je dejala.

Dejstvo je, da kljub temu da ima sodnik poročevalec veliko vlogo, odločitve z vso odgovornostjo sprejme senat sodnikov. Morda je zanimivo prav to, da je s svojimi argumenti uspela prepričati tudi sodnike, za katere nikakor ne bi mogli trditi, da so »desničarji«. Očitno gre za žensko s tehtnimi argumenti in visoko stopnjo integritete, ki pa ima za razliko od Terška praktično izkušnjo odgovornosti sprejemanja odločitev in ne le akademske obravnave primerov.

https://twitter.com/RevijaReporter/status/1152086920341663744?s=20

Kot kandidatka se bo zavzemala za sprejem čim večjega števila ustavnih pritožb, da bo ustavno sodišče odločalo čimbolj vsebinsko in se na tak način izognili velikemu številu primerov, ki pristanejo na mizi Evropskega sodišča za človekove pravice.

Zobčeva je velika zagovornica svobode izražanja, zaradi svojih stališč pa je že večkrat prišla v nemilost vodstva Vrhovnega sodišča, npr. ko je kritizirala komentarje predsednika sodišča o neupoštevanju sodbe ESČP v primeru PRO PLUS.

KOMENTAR: Nejc Povirk
Katerikoli izmed kandidatov bo pomenil kvalitetno okrepitev ustavnega sodišča
Oba kandidata za ustavnega sodnika sta zagovornika človekovih pravic in konstruktivna kritika slovenskega sodstva, hkrati pa sta se v svoji karieri že mnogokrat javno izpostavila in zagovarjala tisto, za kar sta smatrala, da je prav. Ugled slovenskega sodstva, na čelu z ustavnim sodiščem, se bo zvišal le ob visoki stopnji transparentnosti, kvalitetne argumentacije in vsebinskih odločb. To predstavljata oba kandidata. Pomenljivo pa je, da so bili v razpravi o podpori enemu ali drugemu kandidatu politiki korektni do Terška in mu, čeprav ima podporo celotnega levega spektra, kateremu je verjetno tudi nazorsko bližje, niso lepili političnih etiket. Za razliko odnosa do Zobčeve, kjer, vsej njeni strokovnosti navkljub, takšne korektnosti levi del politike ni zmogel. Kako se bo na koncu izteklo? Po nedavni obljubi podpore s strani stranke SMC ima Teršek za osvojitev položaja večje možnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ekskluzivno: Golobova tožba zoper dr. Štrancarja – ta jo je označil za skrpucalo
  • 01. 11. 2025
Ustavno sodišče ne sme biti bojno polje
  • 16. 02. 2026
Ločevanje Cerkve od države in buditelji jugoslovanske ustave v letu 2025
  • 11. 12. 2025